Suʻega ole HIV

Suʻega ole HIV

Fa'amatalaga ole HIV (AIDS)

Le HIV ou le siama puipuia o le tagata o se virus e fa'avaivaia ai le faiga e puipuia ma e mafai ona mafua ai le tele o faʻalavelave, e aofia ai le AIDS (Acquired Immune Deficiency Syndrome), lea e mafai ona oti, pe a le togafitia. O se siama e feaveai i feusuaiga ma ala i le toto, faapea foi i le taimi e fanau ai po o le susu i le va o se tina ua aafia ma lana tama.

E tusa ai ma le Faalapotopotoga o le Soifua Maloloina a le Lalolagi, 35 miliona tagata i le lalolagi atoa o loo ola i le HIV, ma e tusa ma le 0,8% o tagata mai le 15 i le 49 tausaga ua aafia.

E matua'i eseese lava le fa'ateleina i le va o atunu'u. I Falani, e tusa ma le 7000 i le 8000 faʻamaʻi fou i tausaga taʻitasi, ma e 30 tagata e maua i le HIV e aunoa ma le iloaina. I Kanata, e tutusa lava le tulaga: o le kuata o tagata e maua i le HIV latou te le iloa ua maua.

 

Aisea e fai ai su'ega mo le HIV?

sili atu a'u'maʻi e iloa ma togafitia vave, o le sili atu lea o le avanoa e ola ai ma sili atu le lelei o le olaga. E ui lava e leai se fofo mo le faʻamaʻi, e tele vailaʻau e mafai ona taofia le faʻateleina o faʻamaʻi. virusu i totonu o le tino ma puipuia le amataga o le tulaga AIDS.

O lea e fautuaina ai le faitau aofa'i atoa o tagata matutua e siaki e le aunoa mo le HIV. E mafai ona faia su'ega i so'o se taimi i luga o le lotofuatiaifo. Ole tele o nofoaga tutotonu ma fa'alāpotopotoga e ofoina atu e aunoa ma se totogi (nofoaga e su'esu'e le igoa ma leai se totogi po'o CDAG i Falani, so'o se foma'i po'o le fale, ma isi).

E mafai ona talosagaina aemaise lava:

  • pe a uma feusuaʻiga e leʻi puipuia poʻo pe a malepe le condom
  • i se ulugalii mautu, ia taofi le faaaogaina o le condom
  • i le tulaga o le manaʻo mo se tamaititi poʻo se maʻitaga faʻamaonia
  • ina ua uma ona faasoa atu se tui
  • ina ua mavae se faalavelave tau galuega o le aafia i le toto
  • pe a iai ni au fa'ailoga e ta'u mai ai le fa'ama'i pipisi o le HIV po'o se fa'ama'i o se isi fa'ama'i pipisi fa'afeusuaiga (fa'ata'ita'iga hepatitis C)

I Falani, ua fautuaina e le Haute Autorité de Santé ia fomaʻi e ofo atu le suʻega suʻega i tagata uma e 15 i le 70 tausaga pe a faʻaogaina le soifua maloloina, e ese mai i le faʻaalia o lamatiaga. O le mea moni, e seasea ofoina atu lenei suʻega.

E le gata i lea, o le su'esu'ega e tatau ona faia i tausaga ta'itasi pe masani i le faitau aofa'i o tagata e sili ona lamatia i le fa'ama'i, e pei o:

  • alii e iai feusuaiga ma alii
  • tagata fa'afeusuaiga e sili atu ma le to'atasi paaga fa'afeusuaiga i le 12 masina talu ai
  • le faitau aofa'i o matagaluega Farani o Amerika (Antilles, Guyana).
  • fa'aaogaina fualaau fa'asaina
  • tagata mai se nofoaga maualuga tele, aemaise i lalo o Sahara Aferika ma le Caribbean
  • tagata i le talitane
  • tagata ua aafia a latou paaga i le HIV

E fa'atinoina fo'i i le taimi o le fa'atalanoaga muamua i so'o se tina ma'itaga, o se vaega o su'esu'ega fa'ale-natura e fa'atino fa'asolosolo.

Lapataiga: A mae'a ona faia se fa'alavelave, o le a le fa'atuatuaina le su'ega mo ni nai vaiaso, ona e ono iai le siama ae e le mafai lava ona iloa. E mafai, pe a itiiti ifo i le 48 itula ua mavae talu ona faia le lamatiaga, ona manuia mai se togafitiga e taʻua o le "post-exposure" lea e mafai ona puipuia ai faʻamaʻi. E mafai ona avatu i le potu fa'afuase'i o so'o se falema'i.

 

O a ni taunuuga e mafai ona e fa'amoemoeina mai se su'ega HIV?

E tele su'ega e avanoa e iloa ai fa'ama'i pipisi o le HIV:

  • by suega toto i totonu o se falesuesue faafomai: o le suega e faavae i luga o le iloa i totonu o le toto o anti-HIV antibodies, e ala i se auala e igoa Elisa de 4e tupulaga. E maua fua ile 1 ile 3 aso. O se su'ega le lelei e fa'ailoa mai ai e le'i a'afia le tagata pe afai e le'i faia se fa'alavelave i le 6 vaiaso talu ai a'o le'i faia le su'ega. Ole su'ega fa'atatau lea e sili ona fa'atuatuaina.
  • by su'ega su'esu'e vave fa'ata'ita'i fa'ama'i (TROD): ole su'ega vave lea e maua ai se fa'ai'uga ile 30 minute. E vave ma faigofie, e masani ona faia i se mataua o le toto i lou tamatamailima, poʻo le faua. E le mafai ona fa'amatalaina se fa'ai'uga leaga pe a tula'i mai se tulaga lamatia e itiiti ifo i le 3 masina. A iai se fa'ai'uga lelei, e mana'omia se su'ega masani Elisa-type e fa'amaonia ai.
  • tutusa oe lava suʻega : o nei suʻega e tutusa ma suʻega vave ma e faʻamoemoe e faʻaoga i le fale

 

O a ni taunuuga e mafai ona e fa'amoemoeina mai se su'ega HIV?

E mafai ona manatu se tagata e le'i pisia ile HIV pe afai:

  • o le su'ega a Elisa e leaga i le ono vaiaso talu ona faia le lamatiaga
  • ole su'esu'ega vave ole su'ega e le lelei ile 3 masina talu ona faia le tulaga lamatia

Afai e lelei le su'ega, o lona uiga o le tagata ua maua i le HIV, ua maua i le HIV.

O le a ofoina atu le pulega, e masani ona faʻavae i luga o se cocktail o vailaʻau anti-retroviral e faʻamoemoe e faʻatapulaʻa le faʻateleina o le siama i totonu o le tino.

Faitau foi:

O mea uma e uiga i le HIV

 

Tuua se tali