Viral maningitis: mea uma e tatau ona e iloa

Viral maningitis: faʻamatalaga ma mafuaʻaga

O le ma'i fa'ama'i o se fulafula lea o le meninges, o mea manifinifi o lo'o si'omia ma puipuia ai le fai'ai ma le va'ai (lea e fai a'e ai le fatugalemu o neura). Ole tele ole taimi e feso'ota'i ma se fa'ama'i viral, siama, fa'ama'i po'o fa'ama'i fa'ama'i, o le maningitis e fa'aalia fa'apitoa i le tele o le sua o le cerebrospinal, lea e fa'ateleina ai le mamafa o le intracranial ma mafua ai fa'ailoga eseese.

Fa'alagolago i le siama o lo'o fesiligia, o lea e eseese ai ituaiga maningitis, e aofia ai siama maningitis, lea e sili mamao atu ona ogaoga.

Viral maningitis, i le isi itu, e mafai ona mafua mai i le tele o ituaiga o siama, e ui o le tele e mafua mai ile enterovirus, pei ole echovirus, virus coxsackie (ia matau o le ituaiga A e nafa ma le ma'i vae-lima-gutu) po'o le polioviruses (sui e nafa ma le poliomyelitis).

O isi fa'ama'i e mafai ona fa'atupu ai le fiva fai'ai, e pei o i latou e nafa ma:

  • tanesusu po'o shingles;
  • misela ;
  • rubella ; 
  • mumps;
  • HIV;
  • faʻamaʻi mononucleosis;
  • herpes.

Manatua, o le mea moni, tui fa'asaga i le misela, mumps, rubella ma le polio puipuia tulaga o le maningitis viral e fesootai ma nei pathologies. O le tele o siama e mafai ona mafua ai le fiva fai'ai e a'afia ile tui fa'amalosi, lea e aofia ai ma'i e 11.

O a fa'ailoga o le maningitis viral?

O le ma'i fa'ama'i fa'ama'i e pulea

I le tulaga o le maningitis viral, o le ma'i fa'ama'i, o se fa'ailoga o le fula o le meninges, e fa'atosina. O fa'ailoga tetele e fa'apea:

  • tiga o le ulu (tiga o le ulu);
  • malo ua ;
  • photophobia (mafaufau i le malamalama);
  • faafaufau ma/po'o le pua'i.

E le pei o le maningitis siama, o le fa'ama'i pipisi, e fa'aalia i isi mea e ala i le fiva maualuga, e itiiti le fa'ailoga, e ui o lo'o iai i le taimi muamua.

Manatua o le siama o loʻo fesiligia e mafai ona aʻafia ai isi totoga i le taimi e tasi, ma taʻitaʻia ai le isu, tiga le faʻaʻi, taliga, tale, mageso poʻo faigata foi ona manava.

Fa'ailoga le ma'oti i pepe po'o pepe

Fa'alogo lelei, ile pepe (fa'ato'a fanau po'o le pepe), e mafai ona fenumia'i fa'ailoga ma fa'ailoga o se isi fa'ama'i po'o fa'ama'i viral lea e fa'aleagaina i le maningitis.

O le mea lea, o se mataupu o le mataala ma mataala i le feagai ai ma foliga o se malosi fiva, leai se fia'ai, tulaga le fiafia po'o le fa'alavelave fo'i o le mafaufau, lanu efuefu, tete'e, leai se tali a le pepe po'o le tagi faifai pea. E mafai fo'i ona fa'apupula le ulu o le pepe ona o le tele o le sua o le cerebrospinal e mafua mai i le fiva fai'ai.

Ose lumbar puncture e fa'amaonia ai le su'esu'ega

Ole amataga ole viral e mafai ona faʻamaonia pe faʻamalo ile maningitis siama pe a uma ona faʻataʻitaʻiina le sua o le cerebrospinal faafetai ile se tu'i lumbar, ma le auiliiliga o le faataitaiga. Manatua o le leai opaʻu paʻu (purpura fulminans, fa'ailoga fa'afuase'i e lamatia ai le ola o le tulaga maualuga o le maningococcal meningitis) atonu ua uma ona ta'ita'ia le su'esu'ega ile maningitis viral, e pei o se sua mama o le cerebrospinal.

O nisi taimi, aemaise lava i tamaiti poʻo pepe ma afai o loʻo popole ai faʻamaoniga, o se togafitiga faʻamaʻi faʻamaʻi e faʻatonuina faʻanatinati aʻo faʻatali iʻuga o suʻesuʻega o le sua o le cerebrospinal, e faʻatapulaʻa ai aʻafiaga pe a faʻaalia e O se maningitis siama.

Fa'ama'i: fa'afefea ona maua ma fa'asalalauina le fiva fai'ai?

O le fa'asalalauina o le maningitis viral e fa'alagolago i le siama o lo'o a'afia ai.

I le tulaga o enteroviruses, lea e fai ma sui o le tele o le maningitis viral, faʻasalalauga e tupu tele e ala i feso'ota'iga vavalalata ma se tagata ua a'afia, e ala i fa'alilo nasopharyngeal, i se isi faaupuga o matāua o faua (postilions, tale, fefa'asoaa'i o mea leaga). O le feasogi ma feso'ota'iga vavalalata e tatau ona 'alofia ina ia 'alofia e le tagata ma'i le tu'uina atu o le siama i ona aiga.

E mafai fo'i ona tupu le fe'avea'i e ala i le toto, mai se nofoaga fa'ama'i o lo'o tu i se isi vaega o le tino, aemaise lava ile ma'i, tanesusu po'o shingles, po'o le rubella. O le a maua muamua le tamaititi i lenei ituaiga o faʻamaʻi pipisi aʻo leʻi tupu aʻe i viral maningitis.

Le fa'afeso'ota'i ma le fe'au leaga mai se tagata ua pisia e mafai foi ona oo atu ai i le faaleagaina, o le mafuaaga lea e fautuaina ai le fufulu lelei o ou lima pe a sui se pepe e maua i le fiva fai‘ai, ma ia faamamā faleese i taimi uma (po o le faasao o faleese ta’itasi) pe a mafatia se tagata matua po o se tamaitiiti o le aiga. mai viral maningitis.

Afai o le maningitis viral e mafua mai i le chikungunya, Zika po'o le West Nile virus, o le fe'avea'i e tupu mai i le u a le namu taika o lo'o tauaveina le siama.

Ma le mea mulimuli, afai o le maningitis viral e fesoʻotaʻi ma le HIV, o le faʻamaʻi na tupu e ala i feusuaiga poʻo le fefaʻasoaaʻi o nila ua afaina.

O le a le umi e tumau ai le maningitis viral?

E ui lava e mafai ona mataʻina ona o ona faʻailoga, o le maningitis viral masani lelei. I se tagata e leai ni faaletonu o le puipuiga, o le faamalologa e masani lava ona tupu e aunoa ma se taunuuga a mavae ni nai aso, e sili atu le sefulu. E masani ona lava le malolo mo le maʻi e malolo ai ma faʻamaʻi tiga.

E faʻafefea ona togafitia le maningitis viral?

Talu ai ona o le maningitis viral e mafua mai i se siama ae le o se siama, e le manaʻomia le faʻatonuina o vailaʻau faʻamaʻi (a itiiti ifo i le taimi e faʻamaonia ai le siama). O togafitiga e masani lava ona fa'aalia, ma o lea e aofia ai le fa'amaloloina o fa'ailoga e mafua mai i le fiva fai'ai, pei ole fiva po'o le ulu.

Na'o ituaiga ogaoga o le maningitis viral, ae maise le maningoencephalitis e feso'ota'i ma herpes, e mana'omia le fa'aogaina o vaila'au fa'ama'i.

punaoa:

  • https://www.ameli.fr/assure/sante/themes/meningite-aigue/definition-causes-facteurs-favorisants
  • https://www.associationpetitange.com/meningite-virale.html
  • https://www.meningitis.ca/fr/ViralMeningitis

Tuua se tali