PSYchology

O le faʻalavelave a tauaiga matutua atonu o se faʻailoga o le matua, pe faʻaalia ai faailoga muamua o se faʻamaʻi. E mafai faapefea ona e iloa pe mata'utia le tulaga? Faʻamatalaina e le neurologist Andrew Budson.

Faatasi ai ma matua, matua matutua, o le toatele oi tatou, e oo lava i le nonofo i le aai lava e tasi, e vaai le tasi i le isi aemaise lava i aso malolo. O le feiloai ina ua mavae se taimi umi o le valavala, tatou te ofo ai i nisi taimi i le matauina o le le mafaagaloina o le taimi. Ma faatasi ai ma isi faailoga o le matua o aiga, e mafai ona tatou matauina lo latou le mafaufau.

Pe na'o se fa'alavelave fa'aletausaga po'o se fa'ailoga o le fa'ama'i o le Alzheimer? Pe atonu o se isi faaletonu manatua? O nisi taimi tatou te matamata ai ma le popole lo latou galo ma mafaufau: ua oo i le taimi e vaai ai i se fomaʻi?

Polofesa o neurology i le Iunivesite o Boston ma le faiaoga i le Harvard Medical School Andrew Budson faʻamatalaina le lavelave faʻagasologa o le faiʻai i se auala faigofie ma malamalama. Na ia saunia se "pepa taufaasese" mo i latou o loʻo popole i suiga o mafaufauga i aiga matutua.

Ua matua le fai'ai masani

O le manatua, e pei ona faamatalaina e Dr. Budson, e pei o se faiga e lesitala ai. E aumai e le failautusi faamatalaga mai fafo, teu i totonu o se kapeneta faila, ona toe aumai lea pe a manaomia. O matou pito pito i luma e galue e pei o se failautusi, ma le hippocampus e galue pei o se kapoti faila.

I le matua, o lobes i luma e le toe aoga e pei o le talavou. E ui lava e leai se tasi o saienitisi e finau i lenei mea moni, e eseese aʻoaʻoga i le mafuaʻaga o lenei mea. Atonu e mafua ona o le fa'aputuina o nai ta'i laiti i le mea pa'epa'e ma auala e aga'i atu ma mai le pito i luma. Pe o le mea moni o le matua o loʻo i ai se faʻaumatiaga o neu i le pito i luma o ia lava. Pe atonu o se suiga faanatura faanatura.

Po o le a lava le mafuaʻaga, a oʻo ina matua le pito i luma, o le "failautusi" e itiiti le galuega nai lo le taimi na talavou ai.

O a suiga lautele i le matua masani?

  1. Ina ia manatua faʻamatalaga, e manaʻomia e se tagata ona toe fai.
  2. Atonu e umi se taimi e mitiia ai faamatalaga.
  3. Atonu e te mana'omia se fa'ata'ita'iga e toe aumai ai fa'amatalaga.

E taua le maitauina o le matua masani, afai o le faʻamatalaga ua uma ona maua ma faʻapipiʻiina, e mafai ona toe maua mai - e naʻo le taimi nei e manaʻomia ai le taimi ma faʻamalosi.

Alaga

I le faʻamaʻi o le Alzheimer ma isi faʻafitauli, o le hippocampus, le faila faila, ua faʻaleagaina ma o le a iu lava ina faʻaumatia. “Seʻi faapea ua e tatalaina se atigi pusa o iai pepa ma maua ai se pu telē i lona pito i lalo,” o le tala lea a Dr. Budson. “Ia vaai faalemafaufau la i le galuega a se failautusi lelei ma lelei na te aumaia faamatalaga mai le lalolagi i fafo ma tuu i totonu o lenei pusa … ina ia mou atu i totonu o lenei pu e faavavau.

I lenei tulaga, o le faʻamatalaga e le mafai ona maua mai e tusa lava pe toe fai i le taimi o le suʻesuʻega, tusa lava pe iai ni faʻamatalaga ma lava le taimi e toe manatua ai. A tulai mai lea tulaga, tatou te ta’ua o le vave galo.”

O le vave galo e masani lava e le masani, na ia matauina. O se fa'ailoga lea o lo'o i ai se mea e sese i le manatua. E taua le malamalama e le o se faʻaaliga o le faʻamaʻi o le Alzheimer. O mafuaʻaga e mafai ona tele, e aofia ai maʻi faigofie e pei o se aʻafiaga o se vailaʻau, o se vaitamini faaletonu, poʻo se maʻi thyroid. Ae po o le a lava le tulaga, e aoga lo tatou gauai.

O le vave galo e o faatasi ma le tele o faʻaaliga. O lea la, o le tagata gasegase

  1. Na te toe fai ana fesili ma tala.
  2. Faagalo ni fonotaga taua.
  3. Tu'u ai mea mata'utia po'o mea taua e le'i vaaia.
  4. E tele taimi e leiloa ai mea.

E iai isi fa'ailoga e tatau ona mata'ituina ona e ono fa'aalia ai se fa'afitauli:

  1. Sa i ai faigata i le fuafuaina ma le faatulagaina.
  2. Na tulai mai faigata i le filifilia o upu faigofie.
  3. E mafai ona leiloa se tagata e oo lava i auala masani.

Tulaga fa'apitoa

Mo le faamaninoga, ua ofo mai e Dr. Budson le iloiloina o ni faaaʻoaʻoga o tulaga e ono oo i ai o tatou tauaiga matutua.

Na alu Tina e aumai ni meaai, ae na galo ia te ia le mafuaaga na alu ai i fafo. Sa ia le faatauina se mea ma toe foi mai e aunoa ma le manatuaina pe aisea na alu ai. Atonu o se fa'aaliga masani lea e fa'atatau i tausaga - pe a fa'alavelave le tina, feiloa'i ma se uo, talanoa ma galo ai le mea tonu na te mana'omia e fa'atau. Ae afai na te le manatua pe aisea na alu ese ai, ma toe foi mai e aunoa ma se faatau, o lea ua avea ma mafuaaga o le popole.

E tatau ona toe fai faatolu e Tamamatua ia faatonuga ina ia manatua ai. O le toe faia o faʻamatalaga e aoga mo le manatuaina i soʻo se matua. Peitaʻi, o le taimi lava e aʻoaʻoina ai, o le vave galo o se faailoga lapataʻi.

E le manatua e le uso o le tama le igoa o le faleaiga sei vagana ua matou faamanatu atu ia te ia. O le faigata ona manatua o igoa ma nofoaga o tagata atonu o se mea masani ma o le a sili atu ona taatele a o tatou matutua. Peitaʻi, i le faalogoina o le igoa mai iā i tatou, e tatau ona iloa e se tagata.

E fai e Tinamatua le fesili lava lea e tasi i le tele o taimi i le itula. O lenei toe fai o se valaau fafagu. I le taimi muamua, sa mafai ona siaki e le uso o loʻu tina ana mea, ae o lea o taeao uma mo le 20 minute o loʻo ia sailia se mea poʻo se isi. O le fa'atupula'ia o lenei fa'alavelave atonu o se fa'ailoga o le vave fa'agaloina ma e tatau fo'i ona tatou fa'alogoina.

Ua le toe mafai e le tama ona fai ni galuega toe faaleleia o le fale e pei ona masani ai. Ona o faafitauli i le mafaufau ma le mafaufau, ua le toe mafai ona ia faia gaoioiga i aso uma na ia faia ma le filemu i lona olaga matua. E ono fa'aalia ai fo'i se fa'afitauli.

O nisi taimi o se malologa i le va o fonotaga ma aiga e fesoasoani e vaʻavaʻai i mea o loʻo tupu ma se foliga fou ma iloilo le faʻamalosi. O le faia o suʻesuʻega o le galuega a fomaʻi, ae o tagata vavalalata ma alolofa e mafai ona mataala le tasi i le isi ma matauina pe a manaʻomia e se tagata matua se fesoasoani ma ua oʻo i le taimi e liliu atu ai i se fomaʻi.


E uiga i le tusitala: Andrew Budson o le Polofesa o Neurology i le Iunivesite o Boston ma o se faiaoga i le Harvard Medical School.

Tuua se tali