Faatoaga ma taumafa

I aso nei, o loʻo feagai le lalolagi ma se luʻitau faigata: faʻaleleia meaʻai mo tagata uma. E ese mai i le tele o taimi e faʻaalia ai le le lelei o meaʻai i le aufaasālalau i Sisifo, e le o ni mataupu eseese se lua - o le faʻatauvaʻaina o tagata matitiva ma le 'ai tele o tagata mauʻoa. I le lalolagi atoa, o lenei avega faʻalua e fesoʻotaʻi ma faʻamaʻi ma le oti mai le tele ma le itiiti o meaʻai. Afai la tatou te popole i le faaitiitia o le mativa, e tatau ona tatou mafaufau e uiga i le le paleni o meaai i se tulaga lautele, ma pe faapefea ona aafia ai faiga o faatoaga.

I se pepa na lomia talu ai nei, na tilotilo ai le Center for Agriculture and Health Research i le 150 polokalame faʻatoʻaga e amata mai i le totoina o fualaʻau faʻatoʻaga ma maualuga maualuga o micronutrients i le faʻamalosia o togalaau ma aiga.

Na latou faaalia o le tele o latou e le aoga. Mo se faʻataʻitaʻiga, o le gaosia o meaʻai e sili atu ona lelei e le faʻapea o le a taumafaina e tagata e le lava le soifua maloloina. O le tele o fa'ato'aga e fa'atatau i mea'ai fa'apitoa.

Mo se fa'ata'ita'iga, o le tu'uina atu o povi i aiga e fa'ateleina ai le tupe maua ma le gaosiga o le susu ina ia fa'aleleia ai mea'ai. Ae o loʻo i ai se isi auala i lenei faʻafitauli, e aofia ai le malamalama pe faʻafefea ona aʻafia faiga faʻatoʻaga ma taumafa a le atunuʻu o loʻo i ai nei ma le auala e mafai ai ona suia. O vaega o mea'ai ma fa'ato'aga a Malo Aufaatasi o lo'o fa'amamafaina le mana'omia ona ta'ita'ia e le ta'iala o le "aua le faia se mea leaga" ina ia 'alofia ai a'afiaga leaga o faiga fa'ato'aga.

E oo lava i faiga faavae sili ona faamanuiaina e mafai ona i ai ona faaletonu. Mo se faʻataʻitaʻiga, o tupe faʻaalu a le lalolagi i gaosiga o cereal i le seneturi talu ai, lea ua taʻua nei o le green revolution, na tuleia ai le faitau miliona o tagata i Asia i le mativa ma le le lava o meaai. Ina ua ave le faamuamua i suʻesuʻega i le maualuga o le kalori nai lo fualaʻau e tele micronutrient, ua mafua ai ona taugata meaʻai lelei i aso nei.

I le faaiuga o le 2013, faatasi ai ma le lagolagosua a le UK Department for International Development ma le Bill & Melinda Gates Foundation, na faavaeina ai le Global Panel on Agriculture and Food Systems "e tuʻuina atu ai le taʻitaʻiga lelei i le au fai filifiliga, aemaise lava le malo, i faiga faʻavae ma meaʻai. ma tupe teufaafaigaluega i atunuu maualalo ma le ogatotonu o tupe maua.”

E fa'alototeleina le va'aia o le si'itia o le fa'alalolagi o le fa'aleleia atili o mea'ai.

 

Tuua se tali