Endometriosis: faʻafefea ona iloa lelei lenei faʻamaʻi

Endometriosis, o le a le mea?

Ole endometrium ole a fa'alava o le manava. I lalo o le aafiaga o hormones (estrogen ma progesterone), i le taimi o le taamilosaga, e mafiafia le endometrium i le taimi o le ovulation, ma afai e leai se faʻamaʻi, e malepe i lalo ma toto. O tulafono ia. Ole fa'ama'i ole fa'ama'i e mafua mai i aano e pei o le aano o le endometrial lea e femalaga'i ma tupu a'e i fafo atu o le manava mafua ai manu'a, pipi'i ma kisi i totoga fa'anofo. I nisi tulaga, e mafai ona fa'aoso fa'alilolilo i totonu o puipui o totoga pelvic i le aluga o taimi (faiga fa'amama, tami, ma isi). E ta'ua lea mea o le deep endometriosis ose tasi lea o ma'i tuga. I se faatusatusaga, matou te taʻua le endometriosis papaʻu o se endometriosis e aafia ai naʻo aano o loʻo siomia ai le matua (tubes, ovaries). Talu ai o vaega ia o le endometrium, o le endometriosis lesions o le a amio i masina taʻitasi e pei o le endometrium: o le a latou mafiafia i lalo o le aafiaga o hormones ma toto, e mafua ai le tiga i taimi ma / poʻo feusuaiga, poʻo le alu i le faletaele, faʻalagolago i le nofoaga o faʻamaʻi.

Manatua: e oʻo mai i le taimi nei, e naʻo aʻoaʻoga i le amataga o lenei faʻamaʻi o loʻo tumau pea se "mea lilo" mo fomaʻi. O mea tau kenera (faiga fa'aleaiga) ma le si'osi'omaga (polusione, fa'alavelave endocrine, hormones) ua tu'uina atu i luma.

O ai tagata “tulaga lamatia”?

O le averesi o tausaga na maua ai le faʻamaʻi e tusa ma le 27 tausaga ae, e mafai ona a'afia fafine uma i lenei fa'ama'i, pe afai e fa'atulafonoina. E masani lava o tamaitai talavou nei e leai ni fanau. Ae ui i lea, e tupu foi e aliali mai le endometriosis pe a uma le maitaga. Manatua o fafine e maua i le endometriosis e masani lava ona maua tiga matuia tele i le taimi o latou vaitaimi, o nisi taimi e taofia ai i latou mai le o i le aoga po o le galuega. O le i ai o taimi faigata i le talavou e mafai, o le mea moni, o se tulaga muamua o le faʻamaʻi. E le gata i lea, e masani ona maua aiga o loʻo mafatia i lenei pathology i le tikeri muamua.

I tausaga talu ai nei, o lenei faʻamaʻi ua taʻua faʻaalia. Ua atili ai ona tele mafutaga a fafine mamai,

E faapefea ona iloa faailoga muamua o le endometriosis?

O le eseesega i le va o le "masani" o le tiga o le vaitaimi ma le tiga "le masani" e matua faigata lava, e le gata mo tamaitai, ae mo fomaʻi. O tama'ita'i o lo'o a'afia ai, o i latou ia e fa'asolo pea le tiga i le ma'i masina, e mana'omia togafitiga fa'afoma'i (eg Antadys). O nei lava tama'ita'i i nisi taimi e le mafai ona ala i luga i le taeao ona o lo'o matua'i tigaina pe tatau fo'i ona malolo ma'i. E tatau ona e iloa o le tiga e mafai ona faateleina i le taimi ma e le gata i le vaitaimi o tulafono. O feusuaiga tiga, genes i le taimi o le fe'ai po'o le mimi i le taimi e tasi ma le ma'i masina, e mafai foi ona manatu o le endometriosis. Ae e tupu foi e le faʻaalia le faʻamaʻi i nei faʻaʻailoga, e mafai ona "filemu". Ole su'esu'ega ole endometriosis e masani ona fai pe a fa'afeso'ota'i le fafine ona ua le mafai ona maua sana pepe.

E faʻafefea ona faʻamaonia le endometriosis?

Ole fa'ama'i e masani ona maua ile taimi ole su'esu'ega e fa'ata'ita'iina mo ulugalii e faigata ona ma'itaga. O le tiga o le pelvic e mafai foʻi ona faʻailoa fomaʻi ona faʻatonuina lea o se ultrasound, o nisi taimi o le MRI. Ma le mea mulimuli, o nisi taimi o le mauaina o se cyst i luga o se ultrasound masani o le elemene faʻaalia.

Un su'esu'ega ile falema'i (su'esu'ega, su'esu'ega va'aiga) faia e se tagata tomai faapitoa i lenei faamaʻi e masani ona maua ai se manatu saʻo o le tele o manuʻa. MRI poʻo le ultrasound, pe a faia e fomaʻi o loʻo i ai le poto masani i lenei tulaga, e mafai foi ona tuʻuina atu tali. Ae ui i lea, o le suʻesuʻega ma le mautinoa e faigata ona maua, ona na o le pau le auala e iloa atoatoa ai le ogaoga o faʻamaʻi o le faia lea o se laparoscopy. I le taimi o lenei taotoga, e ave e le fomai tipitipi se faʻataʻitaʻiga o faʻamaʻi ina ia mafai ai ona faʻavasega ma faʻamautu le suʻesuʻega.

O le Endometriosis ose fa'ama'i lavelave e faigata ona iloa. Ole taimi ole su'esu'ega e tusa ma le fitu tausaga, lea e tele. E tofu le tagata ma'i ma foma'i ma le matafaioi. I le tasi itu, e telegese ona o atu fafine mo se faatalanoaga ona o o latou taimi tiga o se vaega o o latou olaga ma latou manatu o se mea masani le tigaina e pei ona taʻu atu e lo latou lava tina ma tinamatua ia i latou muamua. I le isi itu, e masani ona manatu māmā fomaʻi i faitioga a fafine, ma fa'atonu ni fa'ama'i tiga po'o ni fualaau e ufiufi ai fa'ailoga e aunoa ma le fa'ailoaina i le ma'i. E taua tele le suʻesuʻeina loloto o le mataupu o le endometriosis i le taimi o suʻesuʻega a fomaʻi i le lumanaʻi, ae faʻapea foʻi ma faatosaga ina ia faʻaitiitia ai lenei taimi faʻamaʻi.

O a ni fa'alavelave e ono tupu ole endometriosis?

O le a'afiaga autu e feso'ota'i ma le endometriosis o le le maua o fanau. E uiga i 30-40% o fafine e maua i le endometriosis o le a oʻo i le le maua o fanau. Ma o le tasi i le 3 fafine e faigata ona maʻitaga e maua i le endometriosis. O le tele o mea pipii e mafai ona fa'aleagaina ai fa'agaau ma ovaries (e o'o lava ina poloka), ma fa'aleagaina ai le manava. E mafai e le fomaʻi ona fautuaina se togafiti faʻafomaʻi poʻo se taotoga, e faʻatatau i le suʻesuʻega. O le auala muamua o le faia lea o se fualaau faifai pea e poloka ai le ma'i masina, ma faʻapea ona faʻagesegese ai le alualu i luma o le maʻi. O le taotoga e fa'amoemoe e aveese le tele o manu'a pe a mafai, ma le fa'amoemoe e fa'aitiitia le tiga ma/po'o le fa'ateleina o avanoa o le ma'itaga.

Manatua: e sili atu le aua ne'i tuai tele se maitaga mana'omia, aua o le tele o le taimi e faʻasolosolo ai, o le tele foi lea o le faʻaitiitia o avanoa e to ai.

Endometriosis: o le a le togafitiga o loʻo iai nei?

O le pulega e eseese mai le ma'i i le ma'i ona e ese le fa'aalia o le endometriosis i tagata ta'ito'atasi. Afai o le faamuamua a le fafine o le togafitia o lona tiga, e masani ona tatou amata i le faʻatonuina o se piliki faifai pea. O le sini o le ausia lea o le amenorrhea (faʻafefe o le maʻitaga) faatasi ai ma le poloka o le ovulation ma faʻaitiitia le maualuga o le estrogen. O le tu'u o ovaries i le malolo e ala i le fa'au'u o le taamilosaga e fesoasoani e fa'aitiitia ai le tiga, e ui lava e le'o fa'ato'a tumau ai le endometriosis. O le isi filifiliga e mafai: analogues o Gn-RH. O vailaʻau ia e tuʻu ai le tagata maʻi i se tulaga o le menopause faʻapitoa. Ae ui i lea, e mafai ona i ai ni a'afiaga ogaoga, e pei o le vevela, fa'aitiitia le libido po'o le osteoporosis. O latou talavai e le tatau ona sili atu i le tasi le tausaga. Pe a tetee le tiga i togafitiga faafomaʻi, o le taotoga o le filifiliga lea. Laparoscopy fa'atasi ai ma le aveeseina o fa'ama'i uma o le endometriotic o le auala lea e filifili ai, e fa'atatau i se paleni lelei / manuia mo le ma'i.

Mea'ai, e mafai faapefea ona fesoasoani ia i tatou e fa'aitiitia fa'ailoga ole endometriosis?

 

I le vitio: Mea'ai, o a mea'ai e fiafia i ai ma o a mea'ai e 'alofia e fa'aitiitia ai fa'a'ailoga e feso'ota'i ma le endometriosis? Catherine Malpas, naturopath, tali mai ia i matou.

E mafai ona ma'itaga e ui i le endometriosis?

E tusa ma le 30-40% o fafine ua a'afia e faigata ona ma'itaga. O le Endometriosis ose mafua'aga o le le fanau, ae le na'o le tasi. O le i ai o le endometriosis, o le matua o le fafine, o lana ovarian reserve, o le faʻaogaina o paipa o elemene uma ia e tatau ona amanaia i le filifilia o le fuafuaga sili. E lua a matou filifiliga: ta'otoga ma le fa'atosina fesoasoani fa'afoma'i (MAP). O suʻesuʻega o loʻo faʻaalia ai o faʻaiʻuga i tulaga o le fausiaina e matua faʻateleina pe a maeʻa le taotoga aveese o manuʻa. Ae ui i lea, e mafai lava ona filifili mo le ART e aunoa ma le faia muamua o taotoga. Faʻalagolago i le ogaoga o le endometriosis, o loʻo i ai le tele o togafitiga: faʻaosofia o le ovarian ma le intrauterine insemination ma IVF.

Tuua se tali