Fiva i maile: togafiti o se maile ma se fiva

Fiva i maile: togafiti o se maile ma se fiva

O le fiva o se ma'i e fa'amatalaina o se si'itia fa'afuase'i i le vevela o le tino e feso'ota'i ma fa'ailoga fa'apitoa fa'apitoa. E ta'ua lea o le febrile syndrome. O se faiga e tali atu ai i se osofa'iga i le tino. E tele mafua'aga eseese e mafua ai le fiva i ta'ifau. O le mea lea, e tatau ona faʻafesoʻotaʻi lau fomaʻi manu e mafai ona faʻatulagaina se togafitiga talafeagai.

Faiga ole fiva

O manu e taʻua o le homeothermic (poʻo le endothermic) e iai auala e mafai ai ona latou faʻatonutonu tumau le vevela o le tino. Fai mai o le homeothermic aua o lona uiga latou te gaosia le vevela e mafai ai ona latou faatumauina le vevela masani o le tino i latou lava. O le fa'atumauina lelei o lenei vevela e taua tele e fa'asao ai galuega taua a le tino. O le hypothalamus o se vaega o le faiʻai e fesoasoani e faʻatonutonu lenei vevela o le tino i mamame. E galue e pei o se thermostat.

Ina ia iloa pe maua i le fiva se taifau, e taua le iloa o lona vevela masani o le tino: i le va o le 38 ma le 38,5 / 39 ° C. I lalo ifo o nei tulaga taua, ua fai mai le manu i le maalili ma luga atu i le hyperthermia. O le Hyperthermia o se tasi lea o fa'ailoga o le fiva. Ina ia ave le vevela o lau taifau, e tatau ona i ai se fua vevela ma ave le vevela o le saʻo. O le vevela o le truffle e le o se fa'ailoga lelei.

I le taimi o se mea o le fiva, o le hypothalamus e faʻaosofia e sui e faʻatuputeleina le vevela, e taʻua o pyrogens poʻo pyrogens. O pyrogens fafo (vaega o siama, siama, ma isi) o mea ia o le a faʻaosofia ai sela o le tino puipuia e maua ai se puluvaga (poʻo le pyrogen i totonu) lea o le a faʻaosofia ai le hypothalamus. O le mea lea e maua ai le fiva, e pei lava o a tatou fagafao pe a maua i se faʻamaʻi, ma siama mo se faʻataʻitaʻiga. O le mana'o e tau ma lenei fa'ama'i, o le a mana'o ai le puipuiga o le tino e puipuia o ia lava ma fa'asa'oloto mea pyrogenic lea o le a fa'apupulaina ai le vevela o le tino ina ia mafai ai ona fa'aumatia le fa'ama'i pipisi. O le a faapea ona faateleina e le tino lona thermostat i se vevela maualuga.

Mafuaaga o le fiva i maile

Talu ai o le fiva o se faiga e puipuia ai le tino, e tele mafua'aga o le ma'i fiva. Ioe, e le o taimi uma o se faʻamaʻi poʻo se mumu. O nisi nei o mafua'aga o le fiva i ta'ifau.

Fa'ama'i / fula

O le tulaga o le fiva e masani ona feso'ota'i ma se fa'ama'i pipisi. O le mea lea, o siama, viruses, fungi poʻo parasites e mafai ona avea ma mafuaʻaga. E mafai foi ona avea ma se ma'i mumu.

kanesa

O nisi tuma kanesa e mafai foi ona mafua ai le fiva i taifau.

Tali atu i le kanesa

O se fa'aa'i, mo se fa'ata'ita'iga i se vaila'au, e mafai ona mafua ai le fiva.

Maʻi faʻamaʻi

O fa'ama'i autoimmune e mafua mai i le fa'aletonu. O le mea moni, o le a amata ona osofaʻia e le tino ona lava sela, ma faaseseina i latou o elemene mai fafo. E mafai ona tupu le hyperthermia faifaipea. O le tulaga lea, mo se faʻataʻitaʻiga, i le systemic lupus erythematosus i taifau.

Nisi fualaʻau

O nisi vaila'au e mafai ona mafua ai le hyperthermia i manu, mo se fa'ata'ita'iga o vaila'au e fa'aaogaina ile fa'ama'i.

Hypothalamus faaletonu

O nisi taimi, i se tulaga e le masani ai, o le fiva e mafai foi ona avea ma taunuuga o le faaletonu o le hypothalamus, le nofoaga autu e faatonutonu ai le vevela o le tino. O le mea lea, o se tuma poʻo se faʻamaʻi o le faiʻai e mafai ona mafua ai lona faaletonu.

Ta'i vevela / fa'amalositino tele: hyperthermia

O taifau e matua maaleale i le vevela ma i aso vevela vevela e mafai ona latou maua le mea e taʻua o le vevela vevela. O le vevela o le tino o le taifau e mafai ona sili atu i le 40 ° C. Faʻaeteete, o le mea moni o le hyperthermia ae le o le fiva. O le vevela o se fa'alavelave fa'afuase'i. E tatau la ona e fa'asusu lau ta'ifau (fa'aeteete 'aua ne'i fa'aoga vave le vai malulu ina ne'i tupu se fa'ate'ia) e fa'alili ma tu'u i se nofoaga malulu e fa'aitiitia ai lona vevela a'o fa'atali. ave fa'anatinati i lau foma'i manu. E mafai fo'i ona tupu le pa'u o le vevela pe a fa'amalositino malosi, aemaise lava pe a maualuga le vevela i fafo.

O le a le mea e fai pe a maua le fiva?

A vevela se taifau, pau lava le mea e mafai ona ia faia o le manava e faʻaititia lona vevela i totonu. O le mea moni, e le afu e pei o tagata, se'i vagana ua ala i le pad. I le tulaga o le vevela, o le a faʻapitoa le manava o le taifau, ae o le a le faia pe a tupu i se fiva. I le tulaga lautele, i le tulaga o le febrile syndrome, o isi faʻailoga faʻapitoa e aliali mai e pei o le leai o se manaʻo poʻo le vaivai. O fa'ailoga masani ia e fa'ailoa ai lē e ona.

Afai e te manatu o lo'o maua lau taifau i le fiva, ave lona vevela fa'a. Afai e moni o ia e hyperthermic, e tatau ona e fa'afeso'ota'i lau foma'i manu e aunoa ma le fa'atuai. Ia matau fo'i nisi fa'ailoga e iai. O le a faia e le vaega mulimuli se su'esu'ega o lau manu ma e ono faia nisi su'ega fa'aopoopo e iloa ai le mafua'aga. Ona fai loa lea o togafitiga e aveese ai le mafuaaga o le fiva. E le gata i lea, afai o se ma'i vevela, fa'amalie lau maile a'o le'i ave fa'anatinati i lau foma'i manu.

Fa'aeteete, e taua tele le 'aua ne'i tu'uina atu i lau ta'ifau ni vaila'au mo le fa'aogaina e tagata i le fiva. O le mea moni, o le mea mulimuli e mafai ona oona i manu. E tatau la ona e fa'afeso'ota'i lau foma'i manu. E le gata i lea, aua le taumafai e fa'alili lau fagafao pe a maua o ia i le fiva. E na'o le taimi e tupu ai le vevela e mana'omia ai se fa'amafanafana fa'afuase'i.

Tuua se tali