Ma'eu le toe fa'aolaina o vaomatua ua leiloloa

I le afa seneturi talu ai, na ufitia ai vaomatua le tele o le Iberian Peninsula. Ae e lei umi ae suia mea uma. O seneturi o taua ma osofaʻiga, faʻalauteleina o faʻatoʻaga ma le taina mo le laʻuina o koale ma felauaiga ua faʻaumatia ai le tele o le vaomatua ma liua nofoaga e pei o Matamorisca, o se tamaʻi nuʻu i matu o Sepania, i fanua faʻaleagaina.

O le tau matutu ma palapala eleelea e le aoga i le toe totoina, ae mo Land Life, o se kamupani e faavae i Amsterdam, o se nofoaga lelei lea. “E masani lava matou te galulue i mea e le toe fo’i mai ai le natura. Matou te o atu i tulaga e sili atu ona ogaoga i tulaga o le tau, ma matagi poʻo vevela vevela tele, ”o le tala lea a Jurian Rice, Pule Sili o Land Life.

O lenei kamupani na ufiufi i ana masini faʻapitoa e 17 hectares paʻu i Matamoriska, e umia e le malo faʻaitulagi. O le masini, e taʻua o le Cocoon, e foliga mai o se pepa malo tele e mafai ona faʻaogaina e mafai ona tuʻuina le 25 lita o le vai i lalo o le eleele e fesoasoani i fatu i lo latou tausaga muamua. E tusa ma le 16 oak, ash, walnut ma rowan laau na totoina ia Me 000. Ua lipotia mai e le kamupani o le 2018% oi latou na sao mai le taumafanafana vevela o lenei tausaga e aunoa ma se faʻafefeteina faaopoopo, ma pasia se tulaga taua tele mo se laau talavou.

“E toe foi mai ea le natura na o ia? Masalo. Ae e ono alu le tele o tausaga pe fiaselau tausaga, o lea ua tatou faatelevaveina ai le faagasologa, "o le tala lea a Arnout Asyes, Ofisa Sili Tekonolosi i Land Life, o loʻo vaʻaia le tuʻufaʻatasia o ata o le drone ma satelite, faʻamatalaga tetele o faʻamaumauga, faʻaleleia o eleele, faʻailoga QR, ma sili atu. .

O lana kamupani o lo'o i totonu o le lalolagi atoa o fa'alapotopotoga o lo'o taumafai e fa'asaoina nofoaga lamatia po'o fa'atafunaina e amata mai i laufanua lauolaola o le teropika e o'o atu i mauga matutu i itu tau malulu. O lo'o fa'aosoina e le gau o meaola eseese o le lalolagi ma suiga o le tau, o lo'o aga'i atu ai nei vaega i le ala i le toe fa'ato'aga. "E le o se manatu faʻapitoa. E mana'omia le sa'o fa'aosofiaga, sa'o pa'aga, sa'o au'ili'iliga ma lava tupe e fa'atino ai,” o le tala lea a Walter Vergara, o le togavao ma le tau i le World Resources Institute (WRI).

E fa'afefea ona tu'ufa'atasia nei mea fa'atatau i se galuega fa'apitoa ma pe mafai fo'i ona fa'asaoina vaomatua ta'atia e fa'alagolago i le ituaiga fa'anatura o lo'o e mafaufau i ai. Togavao lona lua i le Amazon e ese mai paina Texas toe faʻafouina mai afi afi poʻo vaomatua o loʻo ufitia ai le tele o Suetena. E iloilo e mataupu ta'itasi ona lava mafua'aga mo le fa'atinoina o polokalame toe fa'ato'aga ma e iai fo'i mana'oga ta'itasi. I tulaga matutu e lata ane i Matamoriska ma eria faapena i Sepania, e popole le Land Life e uiga i le toafa vave. Talu ai o le taulaiga o le toe faʻaleleia o meaola faanatura, latou te galulue faʻatasi ma faʻalapotopotoga e le o faʻamoemoeina a latou tupe.

E tusa ma le 2015 hectares na toe totoina i le lalolagi atoa talu mai le 600, faatasi ai ma le isi 1100 hectares na fuafuaina i lenei tausaga, o le naunautaiga o le kamupani e fetaui lelei ma le Bonn Challenge, o se taumafaiga i le lalolagi atoa e toe faʻaleleia le 150 miliona hectares o le lalolagi o le vaomatua ma le lamatia i le 2020. le tele o Iran po o Mongolia. I le 2030, ua fuafua e oʻo atu i le 350 miliona hectares - 20% sili atu fanua nai lo Initia.

O nei fa'amoemoe e aofia uma ai le toe fa'aleleia o vaega o le vaomatua ua mou atu le mafiafia po'o foliga vaivai, ma le toe fa'aleleia o le vaomatua i nofoaga ua matua mou atu. O lenei sini o le lalolagi ua malepelepe ma faʻapipiʻiina i Amerika Latina e avea o se 20 × 20 fuafuaga e saofagā i le sini atoa o le 20 miliona hectares e ala i le faʻagaoioia o poloketi laiti ma feololo ma le lagolago faʻapolokiki a malo.

E le pei o le Land Life Company, o lenei poloketi i le itulagi atoa o loʻo ofoina atu le tamaoaiga ma pisinisi mo le toe faʻaleleia o vaomatua, tusa lava pe toe faʻaleleia e faʻasao ai meaola eseese. “E tatau ona e maua tupe a le vaega tumaoti. Ma o lenei tupe faavae e manaʻomia ona vaʻai i se toe maua mai i ana tupe teufaafaigaluega, ”o le tala lea a Walter Vergara. O le suʻesuʻega na ia faia o loʻo valoia ai o Amerika Latina o le a vaʻaia se tau aofaʻi o le taimi nei e tusa ma le $ 23 piliona i luga o le 50-tausaga pe a oʻo i lona faʻamoemoe.

O le tupe e mafai ona maua mai i le fa'atauina atu o fafie mai vaomatua o lo'o pulea lelei, po'o le seleseleina o "mea e le o ni laupapa" e pei o nati, suauu ma fualaau 'aina mai la'au. E mafai ona e mafaufau pe o le a le tele o le carbon dioxide e mitiia e lau vaomatua ma faʻatau atu tupe faʻaalu i kamupani o loʻo vaʻavaʻai e faʻaalu a latou faʻamalo. Pe mafai foi ona e totoina se vaomatua ma le faʻamoemoe o le a tosina mai ai le ola faʻapitoa o tagata tafafao maimoa o le a totogi mo le nofo, manu felelei ma meaʻai.

Ae ui i lea, o nei tagata lagolago e le o le laumua autu. O le tupe mo le 20x20 fuafuaga e sau muamua lava mai faʻalapotopotoga tau tupe e tolu sini: faʻafouga maualalo i luga oa latou tupe teufaafaigaluega, faʻamanuiaga o le siosiomaga, ma faʻamanuiaga faʻaagafesootai e taʻua o tupe teufaafaigaluega suiga.

Mo se faʻataʻitaʻiga, o se tasi o paaga 20 × 20 o le tupe Siamani 12Tree. Ua latou teu fa'afaigaluegaina le US$9,5 miliona i Cuango, o se nofoaga e 1,455 ha i le talafatai o Panama i le talafatai o le Karipiane o lo'o tu'ufa'atasia ai fa'ato'aga koko fa'apisinisi ma le seleseleina o laupapa mai se togavao lona lua e fa'atumauina. Faatasi ai ma a latou tupe, na latou toe faʻaaogaina se lafu povi muamua, saunia galuega maualuga mo nuu lata ane, ma toe maua mai a latou tupe teufaafaigaluega.

E oo lava i fanua na faamamaina i le tele o tausaga talu ai ma o loʻo faʻaaogaina nei e le au faifaatoʻaga, o nisi mea toto e mafai ona ola faʻatasi ma vaomatua pe a maua le paleni saʻo. O se galuega fa'alelalolagi e ta'ua o le Breedcafs o lo'o su'esu'eina pe fa'afefea ona amio laau i fa'ato'aga kofe ma le fa'amoemoe e maua ai ituaiga fa'ato'aga e mafai ona ola i lalo o le paolo o le fa'ato'aga. O le kofe e ola faanatura i totonu o ia vaomatua, faʻateleina e oʻo atu le fua i aʻa.

"E ala i le toe aumaia o laau i totonu o le laufanua, tatou te maua ai se aafiaga lelei i le susu, timu, faʻasaoina o le eleele ma meaola eseese," o le tala lea a le tagata poto kofe Benoît Bertrand, o loʻo taʻitaʻia le poloketi i le French Centre for Agricultural Research for International Development (Cirad). E su'esu'e e Bertrand po'o fea o le tele o kofe e sili ona fetaui mo lenei faiga. O se faiga fa'apena e mafai ona fa'aoga i fanua o lo'o iai koko, vanilla ma fuala'au.

E le fetaui uma fasi fanua mo le toe totoina. O paaga a Walter Vergar o loʻo sailia ni tupe teu faʻafaigaluega, ma e oʻo lava i le Land Life Company e faʻatautaia galuega tetele naʻo atunuu e maualalo le lamatiaga e pei o Sepania, Mekisiko poʻo Amerika. "Matou te taumafai e aloese mai galuega tetele i vaega o Sasaʻe Tutotonu poʻo Aferika e leai se faʻaauau," o le tala lea a Jurian Rice.

Ae i le nofoaga saʻo, masalo na o le pau lava le mea e te manaʻomia o le taimi. I Costa Rica totonugalemu o le Vasa Pasefika, o le 330-hectare Baru National Wildlife Refuge e le pei o le lafu povi na tu i lona tulaga seia oo i le 1987, ina ua filifili Jack Ewing e liliu le esetete e avea ma nofoaga e faʻatau ai le siʻosiʻomaga. Nai lo le faalavelave, sa fautuaina o ia e sana uo e tuu le natura e uia lona ala.

O laufanua lafulemu muamua o Baru ua avea nei ma vaomatua lauusiusi, ma e sili atu i le 150 hectares o le vaomatua lona lua na toe maua e aunoa ma se fesoasoani a tagata. I le 10 tausaga talu ai, o manuki Howler (se ituaiga o manuki lapopoa isu), Scarlet Macaws ma e oo lava i cougar malaga na toe foi i le teritori o le fanua faasao, lea na fesoasoani i le atinaʻeina o tagata tafafao maimoa ma le toe faʻafouina o le faʻalapotopotoga. Ua taʻua e Jack Ewing, ua 75 nei ona tausaga, lenei taulau manuia i upu a se uō i le tolu sefulu tausaga ua mavae: “I Costa Rica, pe a e lē toe taumafai e pulea le togavao matutu, e toe foʻi mai le togavao e tauimasui.”

Tuua se tali