Laititi Syndrome

Laititi Syndrome

O le a ?

Little's syndrome o se uiga tutusa mo le tamaititi spastic diplegia.

Infantile spastic diplegia o le sili lauiloa o cerebral palsy. E faʻaalia e le malō o maso i le mataupu ua aʻafia, a e maise lava i vae ma le laʻititi ifo i lima ma foliga. Hyperactivity i le uaua o le vae o loo vaaia foi i lenei pathology.

O lenei maʻaʻa maso i vae o le tagata aʻafia afaina ai i se gaioiga o vae ma lima.

I tamaiti e maua i Little's syndrome, o le gagana ma le atamai e masani ona masani ai. (1)


O lenei cerebral diplegia masani lava ona amata i le amataga o pepe poʻo tamaiti laiti.

Tagata ma lenei tulaga ua i ai le faʻateleina o maso maso mafua ai i maso spasticity. Lenei foliga mai o se maualuga ma tumau maso maso o maso i le malologa. Faʻateleina reflexes e masani lava o le iʻuga. Lenei maso spasticity faapitoa aafia ai maso o le vae. O maso o lima, mo le latou itu, e le afaina tele pe le afaina.

O isi faʻailoga e mafai ona taua o le faʻamaʻi. O le tulaga lea, mo se faʻataʻitaʻiga, o le savali i luga o tamaivae poʻo se savali le saʻo.

O nei faaletonu i maso maso o le iuga o le le atoatoa i neula o le faiʻai po o latou le masani ai atinae.

E laitiiti se mea e iloa e uiga i le mafuaʻaga tonu o lenei faʻamaʻi neura. E ui i lea, o nisi tagata suʻesuʻe ua latou faʻatusalia se faiā ma fesuiaiga o gafa, faʻafitauli masani o le faiai, faʻamaʻi pipisi poʻo fiva i le tina i le taimi o lona maʻito poʻo ni faʻalavelave foʻi i le taimi o le fanauina o le pepe pe o le taimi lava na uma ai lona fanau mai. fanau mai (3)

I le taimi nei, e leai ni togafitiga faʻaleleia mo le faʻamaʻi. I se faʻaopopoga, fualaʻau vailaʻau e iai faʻamoemoeina i luga o faʻailoga, faʻailoga ma le ogaoga o faʻamaʻi. (3)

O auga

Eseese ituaiga o ogaoga o faʻamaʻi o loʻo i ai.

O faʻailoga o Little's syndrome e ese mai le tasi maʻi i le isi.

I le tulaga o le cerebral palsy ona o neura le masani ai, o faʻailoga e aliali mai lava i le amataga o le tamaititi. O faʻafesoʻotaʻiga faʻailo falemaʻi o gasegase o le maso (faʻapitoa i vae) e faʻalavelave ai le puleaina o maso ma faʻamaopoopoina.

O le tamaititi o loʻo mafatia i lenei faʻamaoniga o loʻo faʻaalia ai se muso leo maualuga atu nai lo le masani ai ma faʻateleina reflexes (faʻaiuga o le tuputupu aʻe o spasticity).

O isi faʻailoga e ono avea foʻi ma faʻailoga o le atiaʻe o tamaiti laiti spastic diplegia. Faʻapitoa faʻailoga faʻaalia ai le tuai i le tamaʻi taʻavale tomai, savali faʻatulagaina i luga o tamaivae, savali tutusa, ma isi.

I ni tulaga e seasea tupu, o nei faʻailoga e suia i le gasologa o le olaga o le tagata. Peitaʻi, e masani lava e le tupu aʻe i se ala le lelei. (3)

I se faʻaopopoga i nei faʻailoga o le afi, o isi faʻalavelave e ono fesoʻotaʻi ma le faʻamaʻi i nisi tulaga: (3)

- le atoatoa le mafaufau;

- faigata aʻoaʻoga;

- tete;

- faʻasolosolo tuputupu aʻe;

- faʻaletonu i le tuasivi;

- osteoarthritis (poʻo le gugu);

- faʻaletonu vaʻai;

- faʻalogo leiloa;

- gagana faigata;

- leiloa o le urinary control;

- maso maso.

Le amataga o le maʻi

Infantile spastic diplegia (poʻo le Little's syndrome) o le cerebral palsy e mafua mai i le le lelei atinaʻe o se vaega o le faiʻai e faʻatonutonu tomai afi.

 Lenei faaletonu i faiʻai atiina ae mafai ona mafua mai muamua, i le taimi, po o se taimi puʻupuʻu lava ina ua fanau mai.

I le tele o mataupu, o le mafuaʻaga tonu o le atinaʻeina o faʻasolosolo e le o iloaina.

Peitai, ua i ai manatu, pei o: (1)

- faʻaletonu ole kenera;

- faʻafitauli amata i le faiʻai;

- iai o faʻamaʻi poʻo fiva i le tina;

- afaina o le fetal;

- ma isi


O isi amataga o le faamaʻi na faailoa mai foi: (1)

- toto intracranial e mafai ona faʻalavelaveina le taamilosaga masani o le toto i le faiʻai pe mafua ai le malepe o ala toto. O lenei palapala toto e masani ona mafua mai i le fetal shock poʻo le faʻavaeina o se toto 'afu i le placenta. Ole toto maualuga poʻo le atiaʻe o faʻamaʻi i le tina ile taimi o maʻito e ono avea foʻi ma mafuaʻaga;

- Faʻaleagaina o le okesene i le faiʻai, ma mafua ai asphyxia cerebral. O lenei mea masani e masani ona tupu pe a oʻo ina matua mamafa le fanau mai o se pepe. O le motusia poʻo le faʻaititia o le okesene sapalai o le mea lea e mafua ai ona afaina tele le tamaititi: o le hypoxic ischemic encephalopathy (EHI). Ole vaega mulimuli e faʻamatalaina ile faʻaleagaina ole faiʻai. E le pei o le mea na tupu muamua, hypoxic ischemic encephalopathy mafai ona avea ma iʻuga o le faʻafitauli i le tina. O le gagau o le ute, o le aveʻesega o le placenta, mea faʻaletonu e afaina ai le umbilical cord poʻo le afaina o le ulu i le taimi o le fanauina e mafai foi ona avea ma mafuaʻaga;

- o se faʻaletonu i le papaʻe vaega o le cerebral cortex (vaega o le faiʻai nafa mo le faʻaliliuina o faʻailo mai le faiai i le atoa tino) o se mafuaʻaga faʻaopoopo foi o le atinaʻe o le faʻamaʻi;

- atinaʻe le masani ai o le faiai, o le faʻaiuga o se faʻalavelave i le masani masani o lona atinaʻe. O lenei mea mataʻutia e fesoʻotaʻi ma suiga i genes o loʻo faʻamatalaina ai le faʻatulagaina o le cerebral cortex. O faʻamaʻi pipisi, o le iai o le fiva faifai pea, faʻalavelave poʻo se le lelei o le olaga i le taimi o le maʻito e mafai ona avea ma se faʻaopopoga faʻaopoopo o le le lelei atinaʻe o faiʻai.

Faʻamatalaga o tulaga lamatia

O le mafuaʻaga autu lamatiaga mo atinae Little o syndrome o: (1)

- faʻaletonu i le tulaga o nisi kenera ua fai mai o predisposing;

- faʻafitauli amata i le faiʻai;

- le faʻatupuina o faʻamaʻi ma maualuga fiva i le tina;

- faʻamaʻi pipisi;

- Faʻamamaina o le okesene i le faiʻai;

- Ese mea e tutupu i le cerebral cortex.


Faʻaopopo faʻafomaʻi tulaga atonu o le mataupu o le faateleina lamatiaga o le atiina ae cerebral palsy i tamaiti: (3)

- fanau mai vave;

- o se mamafa mamafa i le taimi fanau;

- faʻamaʻi poʻo le maualuga fiva i le taimi o maʻito;

- tele maitaga (masaga, masaga tolu, ma isi);

- faʻaletonu o le toto i le va o le tina ma le tamaititi;

- faʻaletonu i le tiroida, faʻaletonu mafaufau, sili atu porotini i le miaga pe faʻafuaseʻi lagona i le tina;

- fanau pepe

- faʻafitauli i le taimi fanauina;

- o se maualalo Apgar faʻasino igoa (faʻasino igoa o le setete o le soifua maloloina o le pepe mai le fanau mai);

- jaundice o le pepe fou.

Puipuiga ma togafitiga

O le faʻamaoniga ole tamaititi spastic diplegia e tatau ona vave faia ina ua maeʻa le fanau mai o le tamaititi mo le manuia o le tamaititi ma lona aiga. (4)

Vavalalata vavalalata mataituina foi tatau ona faia. O lona uiga o le atinaʻeina o le tamaititi i le taimi o lona tuputupu aʻe ma lona tuputupu aʻe. Afai o lenei tulitatao o le tamaititi foliga mai o i ai ni popolega faʻaiuga, e mafai ona faia se suʻega suʻega atinae.

O lenei siakiina e uiga i le atinaʻeina o le tamaititi taunuʻuga i suʻesuʻega iloiloina le ono tuai i le atinaʻeina o le tamaititi, pei o le tolopo i le afi tomai poʻo gaioiga.

I le tulaga o faʻaiuga o lenei vaega lona lua o faʻamaoniga e maua e taua, e mafai loa ona faʻasolosolo le fomaʻi ma le faʻamaoniga agai i le atinaʻeina o iloiloga faʻafomaʻi.

O le faʻamoemoe o le atinaʻeina o togafitiga faʻafomaʻi laʻasaga o le faʻamalamalamaina faʻapitoa ni mea le masani ai i le atinaʻeina o le tamaititi.

O lenei faʻamaoniga faʻapitoa e aofia ai ma nisi faʻataʻitaʻiga mo le amanaʻia o faʻapitoa e faʻapitoa i le faʻamaʻi, o latou: (3)

- suʻesuʻe toto;

- o le cranial scanner;

- MRI o le ulu;

- le electrencephalogram (EEG);

- electromyography.

I tulaga o togafitiga, e leai se fofo i le taimi nei mo lea faʻamaʻi.

Peitaʻi, o togafitiga e mafai ona faʻaleleia ai tulaga o soifua o tagata mamaʻi. O nei togafitiga e tatau ona faatonuina i se taimi vave pe a maeʻa le faʻamaoniga o le faʻamaʻi.

O togafitiga sili ona taatele o vailaʻau, taotoga, faʻapipiʻiina o tino, ma faʻamalositino (physiotherapy) ma le gagana (tautala togafitiga) togafitiga.


E mafai foʻi ona ofa atu fesoasoani a le aʻoga i tagata e maua i lenei faʻamaʻi.

O le taua vavalalata o gasegase ma lenei faamaʻi eseesega tele faalagolago i luga o le faailoga ma auga i ai i le tagata.

Ioe, o nisi mataupu e afaina i se feololo auala (leai ni tapulaʻa ia latou gaioiga, tutoʻatasi, ma isi) ma isi sili atu mamafa (le mafai ona faia ni gaioiga aunoa ma le fesoasoani, ma isi) (3).

Tuua se tali