Faʻafitauli o le maʻisuka: o a suʻega e iloa ai latou?

Faʻafitauli o le maʻisuka: o a suʻega e iloa ai latou?

Faʻafitauli o le maʻisuka: o a suʻega e iloa ai latou?

Ia iloa fa'alavelave masani o le ma'i suka

Manatua: o loʻo e i ai i le tulaga sili e te iloa ai pe o iai se mea e le masani, poʻo le iloa o le tupu mai o se faʻalavelave. O le ma'i suka e fa'atupula'ia ai le a'afiaga o nisi fa'aletonu po'o fa'ama'i. O fa'alavelave masani ia e tatau ona e fa'alogo iai:

  • Cfa'alavelave vascular : ia nofouta i le tiga o le fatafata (atonu o le angina), tiga faifai pea o le ulu, o le tupu mai o le fa'ase'e (limping), e ono atagia mai ai se fa'afitauli i totonu o se alatoto i le vae, aemaise lava.
  • Fa'alavelave fa'alavelave : atonu o le tiga i vae (neura ua vaivai i le maʻisuka), poʻo soʻo se lagona mu, tingling, malulu poʻo vevela, mageso, faʻaitiitia le lagona ... Ia mataala foi pe a tupu ni faʻafitauli o le digestive system, erectile poʻo le urinary disorders, faʻapea foʻi ma niniva faifaipea, ona atonu o se osofaʻiga i luga o le vegetative nervous system.
  • Fa'alavelave fa'ama'i : siaki e le aunoa le tulaga o ou vae, faʻapea foʻi ma le paʻu lautele (e le tatau ona i ai se maʻi maʻi poʻo ni manuʻa). A tupu se gasegase (fiva, fulū, manava manava, ma isi), fa'afeso'ota'i vave lau foma'i.

Tuua se tali