Pusi faʻaalu: e tatau ona e popole pe a tale laʻu pusi?

Pusi faʻaalu: e tatau ona e popole pe a tale laʻu pusi?

O le tale o se tasi lea o auga e mafai ona matauina pe a oso i luga o le manava. E pei o tatou, o le tale i totonu o se pusi e mafai ona tumau ae e mafai foi ona i ai se mafuaʻaga ogaoga. O le mea lea, e tatau i se pusi tale se fa'atalanoaga ma lau foma'i manu.

O ituaiga tale eseese

O le tale o se fa'afoliga o le tino lea e fa'amoemoe e aveese mea e fa'aita ai le manava (larynx, trachea, mama) e ala i le tuli'esea fa'amalosi o le ea. O se faiga e puipuia ai le tino. O le mea lea, o loʻo i ai i totonu o alalaupapa o loʻo fesoʻotaʻi atu i neura. O le taimi lava e i ai se fa'aitaitaita'i, e fa'aosofia ai nei tali e fa'aoso ai le tale.

E pei oi matou, e mafai ona iloa le 2 ituaiga o tale i pusi:

  • Tale mago: O le tale e fai mai e mago pe a itiiti le susu e maua. E iai pe a taumafai le tino e aveese se tino mai fafo, pe a iai se faʻalavelave i le alu o le ea poʻo le mea e tupu i le sela;
  • Tale ga'o: o le tale e ta'ua e ga'o pe a fa'atasi ma le tele o le mucus. O le a amata ona fa'auluina e le tino le mucus e fesoasoani e pu'eina nisi fa'ama'i ma fa'aumatia.

E tatau foi ona amanaia le tele o taimi. O le mea lea, e mafai ona vaivai pe a iai sina tale itiiti pe i se isi itu malosi pe a tale tele le pusi.

E le gata i lea, e le tatau ona fenumiai le tale ma le taumafai e pua'i. E le gata i lea, o loʻo i ai le mea e taʻua o le tale emetic: o le tale e matua malosi lava e mafai ona mafua ai le puaʻi lea e tupu pe a maeʻa se faʻalavelave o le tale malosi.

Mafuaaga o le tale i pusi

Coryza - O se faʻamaʻi pipisi

Coryza ose fa'ama'i e masani ona maua i pusi. E sili atu le pipisi, e mafua mai ile tasi pe sili atu fa'ama'i pipisi e aofia ai le feline herpes virus type 1 ma le feline calicivirus, fa'ama'i e masani ona tui ai pusi. O le tale o se tasi lea o faʻailoga faʻapitoa e mafai ona matauina ile coryza ile pusi.

E ese mai le coryza, i se tulaga lautele, o se faʻamaʻi pipisi e mafai ona mafua ai le tale o se pusi. Le tele o pathogens (bacteria, viruses, fungi poʻo parasites) e mafai ona faʻaleagaina. I se fa'ama'i pipisi o le manava, e mafai fo'i ona e maitauina le iai o isi fa'ailoga manava e pei o le mafatua.

Feline sela

I pusi, e iai le sela e pei lava o tatou. Bronchitis (flammation o le bronchi) e seti i totonu ma o loʻo i ai se vaiti o le bronchi (bronchoconstriction). O le amataga o le feline asthma o se allergy i se tasi pe sili atu allergens o loʻo iai i lona siosiomaga. E iai le tale ae e mafai fo'i ona tatou maitauina le iai o isi fa'ailoga e pei o le faigata ona manava po'o le uigi.

Faʻamalosi tino

O le fa'afefeteina o le tino o se fa'aputuga o le sua, e le masani ai, i totonu o le lua pleural (le fausaga o lo'o si'omia ai mama). E mafua ai le tale ae faigata foi ona manava.

Tino mai Fafo

O se mea mai fafo ua 'ai e le pusi e mafai ona mafua ai le tale. Ioe, o le a taumafai le tino e tuliesea. E mafai ona avea ma meaai, mutia, po o se mea faitino.

E le gata i lea, e mafai foʻi e le polo lauulu ona tale i pusi. O le mea moni, a'o fufulu, e 'ai e pusi lauulu. I nisi tulaga, latou te foloina le tele e mafai ai ona pipii faʻatasi i totonu o le manava e fai ai polo lauulu poʻo trichobezoars. E fa'apitoa lea mo pusi e feololo ma uumi lauulu po'o le taimi o le molting. O nei polo lauulu o le a ita ai le pusi o le a taumafai e tuli ese ma e mafai ona mafua ai le tale poʻo le puaʻi.

Misa – Tumor

O se patu, aemaise o se tuma, e mafai ona mafua ai le tale. I pusi, e mafai ona taʻua, mo se faʻataʻitaʻiga, o le bronchial carcinoma. O isi fa'ailoga, manava ma / po'o le lautele, e mafai fo'i ona matauina. E seasea maua le tuma o le mama i pusi.

Isi mafuaaga

E le gata i lea, i taifau, o le tale e mafai ona mafua mai i le faʻaleagaina o le fatu, ae e seasea i pusi. E mafai fo'i ona fa'aitaina le manava ile asu, vaila'au o'ona ma mea fa'a'ono'ono ma mafua ai le tale o pusi. Ma le mea mulimuli, e seasea lava, o se pusi e maua i le tafe mai le isu e mafai ona tale pe afai o nei mea lilo e tafe i totonu o le trachea ma le pharynx.

O le a le mea e fai pe a tale la'u pusi?

Afai e tale lau pusi, e tatau ona fai sau taimi ma lau foma'i manu. O le a su'esu'eina lau pusi ma e ono faia fo'i ni su'ega fa'aopoopo, e pei o le x-ray o māmā. O le fa'ailoaina o le mafua'aga e mana'omia aua o le a iloa ai le togafitiga o le a faia.

O le tale e mafai ona i ai se mafua'aga e sili atu pe fa'aletonu, o lea e taua ai le aua le fa'atuai i le faia o fa'atalanoaga ma lau foma'i manu. Ia maitauina foi pe a iai isi fa'ailoga, e pei o se fa'aletonu o le tulaga lautele (leai se fia'ai, leiloa foliga, ma isi) po'o le mafatua, fa'ailoga manava, i ai le toto, ma isi. Afai o lau pusi o lo'o tale toto pe maua. faigata ona manava, e ui i lea e tatau ona fa'afeso'ota'i vave lau foma'i manu ona e ono fa'alavelave. Ia va'ai toto'a fo'i le taimi e tupu ai lenei tale (pe'a o le 'aiga, pe a uma le fa'amalositino, ta'aloga, pe a uma se tafaoga, ma isi), e mafai ona fesoasoani i lau foma'i manu e iloa ai le amataga.

E le gata i lea, i le mea e tupu mai i lauulu, o meaʻai faʻapitoa ma gels e avanoa e fesoasoani i lau pusi e faʻaumatia i latou e ala i le vaega o meaʻai. O le fufuluina masani e fesoasoani foi e tau faasaga i le ingestion o lauulu ma o le mea lea e tetee atu ai i le fausiaina o polo i le manava. Aua le faatuai e saili se fautuaga mai lau fomai manu.

O le fa'amaninoina o lau pusi i ana tui fa'apea ana togafiti fa'ama'i ose vaega o le puipuiga mai nisi o ma'i e mafua ai le tale ma e ono tuga. O nei gaioiga e taua tele mo le puipuia o faʻamaʻi i pusi.

Ae ui i lea, afai e masalosalo, aua le faatuai e faʻafesoʻotaʻi lau fomaʻi manu o loʻo tumau pea lau faʻamatalaga.

Tuua se tali