Faoa i tamaiti: e masani ona vaivai

Tetete o tamaiti

Fiva. I le va o le 1 ma le 6 tausaga, o le mafuaʻaga autu o le fiva, o le mea lea o lo latou igoa febrile convulsions. O lenei si'i fa'afuase'i o le vevela o le tino e mafai ona tupu pe a uma ona tui po'o le tele o taimi i le tiga o le fa'a'i po'o le fa'ama'i taliga. E mafua ai le 'vevela o le fai'ai' lea e maua ai le faoa.

O se onana. Atonu na 'ai e lau tama pe foloina se mea fa'aleleia po'o vaila'au O le leai o se suka, sodium po'o le calcium. Hypoglycemia (se fa'aitiitiga iloga ma fa'aletonu i le maualuga o le suka i le toto) i se tamaititi e maua i le ma'isuka, o se pa'u tele o le sodium e mafua mai i le fa'amamāina o le tino pe a mae'a tuga fa'ama'i po'o, e seasea, hypocalcemia (maualalo tele le maualuga o le calcium) E mafai fo'i ona faoa le rickets e le lava Vitamin D.

Laʻau. O nisi taimi o le faoa faamalosi e mafai foi ona avea ma amataga o le epilepsy. O le tuputupu aʻe o le tamaititi, suʻega faʻaopoopo faʻapea foʻi ma le iai o se talaʻaga o le epilepsy i totonu o le aiga e taʻitaʻia ai le suʻesuʻega.

Le auala e tatau ona e tali atu ai

Valaau le faalavelave faafuasei. Ose fa'alavelave fa'afuase'i ma e tatau ona e vili lau foma'i po'o le Samu (15). A'o fa'atali mo lo latou taunu'u mai, fa'ata'oto lau tama i lona itu (i le tulaga saogalemu i tua). Taofi soo se mea e ono afaina ai o ia. Nofo i ona tafatafa, ae aua le taumafai i se mea. E le manaʻomia, mo se faʻataʻitaʻiga, ona taofi lona laulaufaiva "ina ia le foloina".

Fa'aitiitia lou fiva. A taofi le faoa faamalosi, e masani lava i totonu o le lima minute, saili ma avatu ia te ia Paracetamol poʻo Ibuprofen; sili suppositories, e sili atu le aoga.

O le a le mea e fai e le fomai

Lui pulea Valium. O le a faʻaaogaina e taofi ai le faoa pe afai latou te leʻi mou atu na oi latou. I le tulaga o se osofaʻiga fou, o le a ia tuʻuina atu se talavai mo oe e te maua i le fale ma o le a ia faʻamatala atu ia te oe i lalo o a tulaga ma pe faʻapefea ona faʻaaogaina.

Fa'ailoa le mafua'aga o le fiva. Manulauti: ia taofia se faama'i e ono tuga e pei ole encephalitis (flamation o le fai'ai) poo le maningitis (flammation of meninges and cerebrospinal fluid). Afai e iai se masalosaloga, o le a ave le tamaititi i le falemaʻi ma talosaga mo se tuʻi o le lumbar e faʻamaonia ai lona maʻi. (Faitau la matou faila: "Fa'ama'i fa'atamaitiiti: aua le popole!»)

Togafiti so'o se fa'ama'i. Atonu e te manaʻomia le togafitia o le faʻamaʻi na mafua ai le fiva poʻo le gasegase metabolic na mafua ai le faoa. Afai e toe faoa faamalosi pe afai o le vaega muamua o le faoa faamalosi na matua ogaoga lava, e manaomia e le tamaitiiti ona inuina se fualaau faasaina mo se taimi umi, i aso uma mo le itiiti ifo i le tausaga, e taofia ai le toe tupu.

O au fesili

E tuufaasolo mai ea?

Leai, ioe, ae o se talafaasolopito o aiga i uso po o matua e fai ma sui o se tulaga lamatia faaopoopo. O le mea lea, o se tamaititi ua uma ona maua se tasi o ona matua e toʻalua ma se tuagane poʻo se tuafafine i le fiva febrili, e tasi mai le lua le lamatiaga o le tasi i le lua.

E fai soo?

E tupu ile 30% o mataupu ile averesi. O le tele o taimi e fesuisuiaʻi e tusa ai ma le matua o le tamaititi: o le laʻititi o le tamaititi, o le maualuga lea o le lamatiaga o le toe tupu. Ae e leai se mea e popole ai: o nisi tamaiti atonu e tele ni vaega o le febrile seizures i o latou tausaga muamua e aunoa ma le afaina ai o latou tulaga lautele ma lo latou tuputupu ae.

E mafai e nei ma'i tete'e ona alu ese mai fa'afitauli?

E seasea. E tupu lenei mea aemaise lava pe a fai o se fa'ailoga o se fa'ama'i fa'avae (ma'i fa'ama'i, encephalitis po'o epilepsy tuga). E mafai ona latou fa'atupu fa'aletonu o le mafaufau, mafaufau po'o le fa'alogo, aemaise lava.

Tuua se tali