O le a le pharyngitis?

O le a le pharyngitis?

A pharyngitie tofia se a fula o le pharynx. O le pharynx o lo'o tu i tua o le gutu ma e foliga pei o se fa'aga. O loo aafia i le foloina (tulaga o meaai mai le gutu i le esophagus), manava (savaliga o le ea mai le gutu i le larynx), ma le telefoni (aafiaga i leo e gaosia e le leo). Pharyngitis o se mumū o le pharynx, e masani ona mafua mai fa'ama'i vaivai, mafua mai a virusu po o se siama. Pe a afaina foi le afaina o le nasal mucous membranes, e taʻua rhino-pharyngitite.

E lua ituaiga o pharyngitis:

– Fa'ama'i fa'ama'i ona o siama po'o siama.

– Pharyngitis e le fa'ama'i, ona o osofa'iga 'ese'ese e ono o'o atu ai i le fula o le pharynx.

O nei pharyngitis e mafai ona ogaoga pe tumau.

Matuitui pharyngitis : e le tumau ma faifai pea, e masani ona mafua mai i siama, e siama po'o siama i le lotoifale. E mafai foi ona fetaui ma le amataga o se faama'i pipisi lautele e pei o le misela, fiva mūmū, rupela, mononucleosis… E iai foi le pharyngitis fa'afuase'i ona o le vevela po'o le mu.

Pharyngitis tumau : e mafai ona mafua mai i le tele o mea e masani ona le faʻamaʻi.

Mafuaaga o le pharyngitis

Un virusu po o se siama e mafai ona nafa ma pharyngitis ogaoga. O le Pharyngitis e mafai foi ona lona lua i se mafuaʻaga e le faʻamaʻi, aemaise lava pe a oʻo i le faʻamaʻi masani: le lava uʻamea, fa'aalia i a kanesa pei o le pollen, Faaleleia, I leava, a. a pipisi po o le asu o sikareti, le lava o le vaitamini A, fa'afeiloa'i ile ea matutu e le lelei le savili po'o le fa'amalieina, fa'asolo pea ile pefu, fa'aoga tele o mataua o le isu, fa'avevela (radiotherapy). E mafai fo'i ona fa'afeso'ota'i ile manava manava, fa'alavelave isu, sinusitis fa'aumi, po'o adenoids fa'ateleina. Menopause, ma'i suka po'o le hypothyroidism e mafai fo'i ona avea ma mafua'aga o le pharyngitis, fa'apea fo'i ma le faaletonu o le manava, fa'ama'i fa'ama'i po'o le fa'aogaina o le leo (tagata pepese, failauga, faiaoga, ma isi.)

Mafai faigata

fiva rumatika: ose fa'alavelave mata'utia ma mata'utia a foma'i ile fa'ama'i pipisi. E tupu a'o fa'ama'i fa'ama'i e ta'ua o le vaega A ß-hemolytic streptococcus, lea e mafai ona o'o atu ai i fa'alavelave mata'utia o le fatu ma so'otaga. O nei tonsillitis e sili ona taatele i le va o le 5 ma le 18 tausaga ma e manaʻomia togafitiga faʻamaʻi e puipuia ai nei faʻalavelave.

Glomerulonephritis : ose fa'aleagaina o fatuga'o e mafai ona tupu pe a uma le ituaiga lava lea e tasi o le pharyngitis ona o le vaega A ß-hemolytic streptococcus.

Peripharyngeal abscess : ole vaega lea ole kola o lo'o iai le na'o lea e tatau ona fa'amama fa'ama'i.

Le sosolo o fa'ama'i e mafai ona mafua ai le sinusitis, rhinitis, otitis media, niumonia ...

E fa'afefea ona iloa?

LEmataʻituina togafitiga ua lava mo le foma'i e fa'amautu ai ana su'esu'ega. Na te suʻesuʻeina le faʻaʻi o le tagata maʻi ma matauina le mumū (mumu fa'ai). I le palpation o le ua o le tagata maʻi, atonu o nisi taimi na te iloa ai ua faateleina le lapopoa o le lymph nodes. I nisi tulaga, o se fa'ata'ita'iga o le sua o lo'o ufiufi ai tonsils o le a fa'aaogaina e fa'aaoga ai se tama'i mea e fa'atusa i le cotton e ta'ua. solo, ina ia mafai ona iloa le ß-hemolytic streptococci o le vaega A, faʻapogai faʻapogai o faʻalavelave matuia.

Tuua se tali