9 aogā mo le soifua maloloina o le sua liki

E manino lava, matou te fiafia i sua o fualaau aina, ma o se fiafiaga matou te taumafaina soo le sua apu, sua vine po o le sua moli.

O nisi taimi matou te inuina sua fualaau faisua, ma e matou te fiafia foi i ai, e pei o le sua kāloti po o le sua tamato.

I le isi itu, e matua le masani ai ona tatou taumafaina se mea faapena sua o leki. Ae o lenei vaiinu e tumu i folafolaga e leʻi mafaufauina.

Le tuufaatasiga o le liki

Lautele sur la laau Allium Porrum

Leek o se fualaau faisua, o se la'au la'au fa'aola o lona igoa Latina o le Allium porrum. O lenei fualaau faisua o se vaega o le aiga o Liliaceae, o lea e faʻavasega ai i le vaega tutusa e pei o aniani, kalaka, shallot, paʻu, chives, ma aniani Saina (1).

O Liliaceae e lua tausaga, umi, mutia pupuʻe ma se ogalaau uumi umi e fai i luga o faʻamaufaʻailoga o lau o loʻo faʻapipiʻi.

O le vaega 'ai o le la'au e fai fo'i i se fusi o fa'afu laulaau i nisi taimi e ta'ua o mimi.

I tala fa'asolopito, e tele igoa fa'asaienisi na fa'aogaina mo leki, ae o lea ua fa'avasegaina uma o cultivars o Allium porrum (2).

O le igoa "leek" na fausia mai le upu Anglo-Saxon "leac".

O elemene galue o le leek

Leek e iai (3):

  • Vitamini (A, C, K…)
  • Minerale (potassium, calcium, iron, phosphorus, sulfur, magnesium).
  • Suau'u taua, o lona tuufaatasiga e mafai ona iloa,
  • polotini sulfur,
  • Ascorbic acid
  • Nicotinic acid,
  • Mai le thiamine,
  • Mai le riboflavine,
  • Karetane
  • Tele antioxidants pei ole thiosulfonates
  • polyphenols, e aofia ai le flavonoid kaempferol

Faitau: O aoga o le sua kapisi

E ui ina le lelei le su'esu'eina nai lo isi fuala'au allium (aemaise le kaliki ma aniani), ae ui i lea, o leki e iai le tele o le sulfur compound e tutusa pe tutusa ma le sulfur compound i isi fualaau faisua sili ona su'esu'eina. 

O le tele o le sulfur e maua i leki e mafai ona faia se sao taua i le lagolagoina o le antioxidant ma le detox system o tatou tino faʻapea foʻi ma le faʻavaeina o aano o le tino.

E ui ina la'ititi ifo le thiosulfonates i le kalaka i leki, ae o lo'o iai pea le tele o nei vaega o antioxidants e pei o le diallyl disulfide, diallyl trisulfide, ma le allyl propyl disulfide.

O nei mea fa'afefiloi e liua i le allicin e ala i le fa'aogaina o le enzymatic pe a o'o i le tu'imomomoina, tipiina, ma isi mea. O le aofa'i o fuaina o le antioxidant resistance o le 100 kalama o le liki e 490 TE (Trolox e tutusa).

Leeks e maualalo le kalori. 100g o la'au fou e maua ai le 61 kaloli. E le gata i lea, o la'au fa'aumi e maua ai le tele o filo solu ma le le mafai ona fa'afefe.

9 aogā mo le soifua maloloina o le sua liki
Leek sua-leek lau

Le aoga o leki mo tagata

O se puna lelei o vitamini eseese

Leeks o se puna sili o vitamini e taua mo le soifua maloloina lelei.

O latou la'au la'au o lo'o i ai le tele o vaitamini taua e pei o le pyridoxine, folic acid, niacin, riboflavin ma le thiamine i vaega talafeagai.

Folic acid e taua mo le faʻapipiʻiina o DNA ma le vaevaeina o sela. O latou tulaga lelei i mea'ai i le taimi o le maitaga e mafai ona fesoasoani e puipuia ai le faaletonu o le neural tube i pepe faatoa fananau mai.

E le gata i lea, o leeks o se tasi lea o puna sili o vaitamini A ma isi antioxidants, phenolic flavonoids e pei o carotenes, xanthine, ma le lutein.

O i latou foi o se puna o isi vitamini taua e pei o le vitamini C, vitamini K, ma le vitamini E (5).

Vitamin C e fesoasoani i le tino o le tagata e atiaʻe le teteʻe atu i vailaʻau faʻamaʻi ma faʻaumatia faʻamaʻi faʻamaʻi saoloto.

E le gata i lea, o laʻau o le liki o loʻo i ai ni vaega laiti o minerale e pei o le potassium, iron, calcium, magnesium, manganese, zinc, ma seleni.

Faitau: Le aoga o le sua artichoke 

Aneti-kanesa meatotino

Ole sua ole Leek ose puna lelei ole allyl sulfides lea ua fa'aalia e fa'aitiitia ai le lamatiaga o le atia'e o nisi kanesa, aemaise lava le kanesa o le manava, kanesa prostate, ma le kanesa colon.

Puipui mai ma'i fatu

E tele suʻesuʻega ua faʻaalia ai o tagata o le aiga Allium, e aofia ai leeks, e i ai se aafiaga maualalo e faʻaititia ai le toto ma e mafai ona fesoasoani e puipuia faʻamaʻi fatu e pei o le arteriosclerosis, stroke, ma le faaletonu o le fatu.

Na faʻaalia le Leek i lenei suʻesuʻega (6) e fesoasoani e puipuia ma faʻaleleia le ate.

Faʻasaga i faʻamaʻi pipisi

E galue fo'i le sua o Leek e fai ma vaila'au fa'ama'i, e fesoasoani i le tino e fa'asagatau fa'ama'i pipisi. E mafai ona e tu'uina sina sua o le liki (si'i) i se manu'a e puipuia ai fa'ama'i.

Fa'aleleia le soifua maloloina o mea'ai

Oleki o se tasi o nai mea'ai o lo'o i ai prebiotics, o se ituaiga o siama lelei e mana'omia mo le fa'aoga lelei o mea'ai.

Ole sua ole Leek e aveese ai otaota leaga ile tino, fa'aosofia ai le peristaltic action ma fesoasoani ile fa'aliloina ole sua o mea'ai, ma fa'aleleia atili ai le gaioiga o mea'ai.

Faitau: Le aoga o le sua seleni

Fa'atumauina tulaga lelei ole cholesterol

O le taumafaina faifaipea o leki e feso'ota'i i le fa'aitiitia o le cholesterol leaga (LDL) ma le fa'ateleina o le maualuga o le cholesterol lelei (HDL).

Lelei mo fafine maʻitaga

Ole sua ole Leek e mana'omia mo tina ma'itaga ona o lo'o iai le tele ole folic acid.

O le taumafaina o le folate i le taimi o le ma'itaga, ua fa'aalia mai i su'esu'ega, e fa'aitiitia ai le fa'aletonu o le fa'agaau neural.

Faamalosia ponaivi

Leeks o se puna mauoa o le calcium ma le magnesium. O le calcium faʻatasi ma le magnesium e manaʻomia mo ponaivi maloloina.

Latou te fesoasoani e suia le vaitamini D i lona tino malosi ma faʻamalosia ai ponaivi.

Puipuia o le anemia

Ona o le u'amea o lo'o iai, e mafai fo'i ona fesoasoani leki e puipuia ai ituaiga fa'ama'i 'ese'ese, ae maise le anemia o le iron deficiency.

E mauoa foi i le vaitamini C, lea e mafai ona fesoasoani i le faʻaleleia atili o le uʻamea i le tino.

Faitau: O aoga o le sua o le saito

Sua sua o Leek

Slimming sua

Oe o le a manaʻomia (7):

  • 6 fua o leki
  • ½ lita o vai minerale
  • ½ tamatamai lima o le ginger
  • 1 sua pa'u fa'agata mo le tofo

Sauniuniga

  • Fufulu lelei leki ma le ginger
  • Aveese o latou a'a mai leki (pe a mana'omia) ma tipi i ni fasipepa
  • Faʻapuna vai
  • Faaopopo le fasi liki ma le susu
  • Tuu mea uma i totonu o se mea faʻafefiloi poʻo se mea faʻafefiloi

Taua o meaʻai

O le sua lea o leki e fesoasoani ia te oe e fa'aitiitia lou mamafa. Ioe, o le liki ose fualaau faisua matagofie, aua o ona aafiaga fa'amama e lelei tele mo le fesoasoani ia i latou e fia fa'aitiitia le mamafa.

Mo lenei faʻamoemoe, o le fua o le sua o le leek poʻo le susu e matua faigofie lava. O le sua foi lea e inuina pe a maua i le malulu, malulu ma le tiga o le fa'a'i. Inu fa'amama fa'amama mo ni fa'amanuiaga sili.

9 aogā mo le soifua maloloina o le sua liki
Leek

Laiseni liki kāloti

O le ae manaomia:

  • 2 carrots
  • 1 ipu liki tipi
  • ½ ipu pasili
  • 1 ipu vai minerale
  • 4 pusa aisa (sili atu pe itiiti e tusa ai ma lou tofo)

Sauniuniga

Fa'amama au mea e fai (karoti, liki, pasili) ma tu'u i totonu o le fa'afefiloi. Faaopoopo foi i ai vai ma pusa aisa. E mafai ona e faʻaopopoina sina vai faʻaitiitia pe sili atu e faʻatatau i le faʻaogaina e manaʻomia.

Taua o meaʻai

O le sua lea e fausia i le beta carotene, e lelei mo mata ma le toto. O le pasili foi o se faamama sili i vaega uma o lou tino. E fa'atumauina pea le ate, fatuga'o, toto ma le ala mimi.

O mea'ai uma nei e tu'ufa'atasia ma mea o le liki e fa'aoloaina ai lau sua liki mo le soifua maloloina lelei.

O faʻamatalaga ma faʻalavelave mo le taumafaina o le leek

Leeks e masani ona 'aina e tagata uma i le tele o fua ma ipu o aso uma; ma e toaitiiti tagata ua faitio e uiga i aafiaga leaga e ono afaina ai leki.

O lea e te saoloto e 'ai se aofaiga talafeagai, pei o isi elemene legume i au mea'ai.

Mo i latou e taumafaina le sua o leki e tusa ai ma fua fa'atatau mo fa'amoemoega e pei o le pa'u o le mamafa po'o isi ituaiga o vaila'au fa'apitoa, e fautuaina i taimi uma e va'ai lau foma'i.

E faapena foi le taumafaina o lenei fualaau faisua i tamaiti ma tina maitaga.

Mo tagata ua uma ona afaina i aniani poʻo le kalaka, e sili atu le saogalemu le siakiina o le allergy i leeks, ona o le mea moni o nei fualaau faisua o se vaega o le ituaiga tutusa.

E tatau foi ona maitauina o le sua o leki e mafai ona suitulaga i isi fualaau faisua e sili atu le aoga ma e auai i le aiga e tasi o se vaega o togafitiga faafomaʻi.

O aniani ma le kalaka, o le mea moni, e masani ona faʻaaogaina mo lenei faʻamoemoe. Ae ui i lea, o le taumafaina o le kaliki ma aniani e maua ai le tele o faʻalavelave, aemaise lava e fesoʻotaʻi ma le manogi malosi latou te tuʻuina atu, faʻapea foʻi ma lo latou tofo faʻaalia e le tusa ai ma mea e fiafia i ai tagata uma. .

iʻuga

E ese mai i lona soifua maloloina, o le liki o se fualaau faisua suamalie, e oo lava ile sua.

E mafai ona e faia fua sua eseese e oe lava ia. Faafefiloi lona vaega lanu meamata ma fualaau aina, aemaise lava apu, kāloti, tipolo poʻo le ginger.

E mafai foi ona e faia le sua o leki ma le suka po o isi fualaau faisua.

Afai e iai sau fua o sua o leki, aua ne'i galo e fa'asoa i le Bonheur et Santé community.

punaoa

1- “Leek”, Le Figaro, http://sante.lefigaro.fr/mieux-etre/nutrition-aliments/poireau

2- “Leek nutritional sheet”, Aprifel, http://www.aprifel.com/fiche-nutri-produit-poireau,89.html

3- “Leek”, Le PotiBlog, http://www.lepotiblog.com/legumes/le-poireau/

4- “Leek, o se fualaau faisua maloloina”, saunia e Guy Roulier, Tesema 10, 2011, Natura Mania,

http://www.naturemania.com/bioproduits/poireau.html

5- “O aogā o le sua o leki”, 1001 Jus, http://1001jus.fr/legumes/bienfaits-jus-poireau/

6- https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4967837/

7- “Leek broth”, saunia e Chris, Aperila 2016, Cuisine Free, http://www.cuisine-libre.fr/bouillon-de-poireaux

8- “O se fua o le sua o fualaau faisua ma le sua liki na saunia e Laure, le manumalo o le sua sua”, saunia e Gaëtant, Aperila 2016, Vitaality, http://www.vitaality.fr/une-recette-de-jus-de-legume-au-jus-de-poireau/

Tuua se tali