lago u'a (Lentinellus ursinus)

Systematics:
  • Vaega: Basidiomycota (Basidiomycetes)
  • Vaevaega: Agaricomycotina (Agaricomycetes)
  • Vasega: Agaricomycetes (Agaricomycetes)
  • Vasega laiti: Incertae sedis (o le tulaga le mautinoa)
  • Poloaiga: Russulales (Russulovye)
  • Aiga: Auriscalpiaceae (Auriscalpiaceae)
  • Ituaiga: Lentinellus (Lentinellus)
  • ituaiga: Lentinellus ursinus

:

  • lago u'amea
  • urosa Akara
  • Lentinus Ursinus
  • Hemicybe ursina
  • pocillaria ursina
  • urosa taotooto
  • urosa laulau
  • Pocillaria pelliculosa

Ata lago urosa (Lentinellus ursinus) ata ma fa'amatalaga


Michael Kuo

O le mataupu autu o le faailoaina o le eseesega i le va o Lentinellus ursinus (urosa sawfly) ma Lentinellus vulpinus (luko sawfly). O le mea moni, Lentinellus vulpinus e iloga, aemaise lava, i le i ai o se vae, ae o lona vae e faʻavae, atonu e le o maitauina, faʻaopoopo, atonu e matua leai lava. E mafai e le tagata piki mushroom toto'a ona iloa le eseesega i le va o ituaiga e lua i lanu (aemaise, luga o le pulou ma lona pito), ae o nei foliga o loʻo faʻapipiʻi, ma o pulou e faʻaalia ai le tele o fesuiaiga e oʻo lava i le taimi o le atinaʻe. Aotelega: E matua faigata lava ona iloa le eseesega o nei ituaiga e aunoa ma se microscope.

Ata lago urosa (Lentinellus ursinus) ata ma fa'amatalaga

ulu: e oo atu i le 10 cm le lautele, toe faafouga i le semicircular tuutuuga. Fa'asa'o a'o talavou, fa'apalapala pe fa'avaivai pe a matutua. E la'ititi la'ititi pe evelvety, i luga o le fogā'ele'ele atoa pe sili atu i le fa'avae, pe tusa o le tasi vaetolu. E pa'epa'e le pito, mulimuli ane fa'apogisa. E maai le pito, pe a mago, afifi. O le lanu enaena, e sili atu le lanu i le pito, pe a mago, o le kinnamon enaena, e mafai ona maua ni lanu mumu uaina.

papatusi: Pa'epa'e i le piniki, fa'apogisa ma ma'a'e pe a matutua. E masani, manifinifi, fa'atasi ai ma se uiga fa'ailoga mata.

Ata lago urosa (Lentinellus ursinus) ata ma fa'amatalaga

vae: misi.

Pulp: malamalama, kulimi mama, pogisa i tausaga. Malosi.

tofo: E sili ona oona po'o le paluga, o nisi o puna e ta'u mai ai le oona.

sogi: leai se manogi po'o teisi teisi. O nisi faʻamatalaga e faʻamatalaina le manogi o le "fesoʻona" poʻo le "le manaia, oona". I soo se tulaga, o punaoa eseese e malilie i le mea e tasi: o le manogi e le manaia.

spore pauta: paepae, lanu pa'epa'e.

Ua manatu le lago u'amea e le mafai ona 'aina ona o lona tofo oona. E leai se fa'amatalaga i mea oona.

Saprophyte, e tupu i luga o fafie ma e seasea i luga o conifers. Fa'asalalau lautele i Amerika i Matu, Europa, i lo tatou Atunuu atoa. Fua mai le faaiuga o le taumafanafana e oo i le ogatotonu o le autumn.

E mafai ona fa'aseseina e se tagata e piki mushroom e leai se poto masani o le lago a le urosa ma le mushroom mushroom.

O le luko sawfly (Lentinellus vulpinus) e talitutusa lava i foliga vaaia, e iloga i le i ai o se pupuʻu, faʻasolosolo faʻasolosolo, i lalo o le microscope, le leai o se amyloid tali i luga o le hyphae o le pulupulu ma, i le averesi, spores tetele.

Beaver sawfly (Lentinellus castoreus) - e tutusa foi foliga vaaia, i le averesi ma le tele o tino fua, o le pito i lalo e aunoa ma le pubescence, e tupu tele i luga o mea faʻapipiʻi.

* Faamatalaga a le faaliliu.

Ata: Alesana.

Tuua se tali