Beriberi faamaʻi: faʻafefea ona puipuia ai?

Beriberi faamaʻi: faʻafefea ona puipuia ai?

Fa'ama'i o seila e na'o mea'ai apa na 'ai i le taimi na latou sopoia ai i le sami, fa'ama'i Beriberi e feso'ota'i ma le le lava o vaitamini B1. E taua tele i le tino, o lenei faaletonu e mafua mai i le neurological ma le cardiovascular disorders, o nisi taimi e le mafai ona toe faʻafoʻisia. O lona vave faaopoopo e ala i meaai ma togafitiga e mafai ai ona togafitia. 

O le a le faama'i Beriberi?

Fa'ama'i fa'aletonu na iloa talu mai Sasa'e mai le seneturi sefulufitu i tagata Asia na 'ai na o araisa pa'epa'e, na matauina fo'i i seila na 'ai na'o mea'ai apa i la latou malaga umi i le sami a'o le'i malamalama o lo latou puipuiga na alu i se taumafataga e sili atu le tele o vitamini, aemaise vitamini B1. O le mea lea ua faaigoa ai Beriberi mo le vaitamini B. 

O le mea moni e le mafai e le tino o le tagata ona tuʻufaʻatasia lenei vaitamini ma e manaʻomia le lava sao o meaʻai mo le metabolism e galue i se tulaga paleni ma lelei.

O lenei vaitamini o lo'o i ai i le tele o mea'ai o taumafa masani e pei o saito atoa, aano o manufasi, nati, legumes po'o pateta.

O a mafuaʻaga o faʻamaʻi Beriberi?

O lo'o fa'apopoleina pea lona fa'aletonu i aso nei ae maise lava atunu'u tau atia'e o lo'o mafatia i le le lava o mea'ai ma fiafia i taumafa e fa'atatau i mea'ai ga'o (alaisa pa'epa'e, suka pa'epa'e, masoa pa'epa'e...). 

Ae e mafai foi ona tupu i taumafa le paleni e pei o meaai vegan, poʻo tulaga o le anorexia nervosa i talavou matutua. O nisi fa'ama'i e mafai fo'i ona mafua ai le le lava o le vaitamini B1 e pei o le hyperthyroidism, fa'aumi o le intestinal absorption e pei o le manava manava po'o le fa'aletonu o le ate. E maua na'o tagata mama'i o lo'o mafatia i vaisu o le ava ma le cirrhosis o le ate.

O le le lava o le vitamini B1 e oʻo atu ai i le faʻaleagaina o neura lautele (neuropathy), o nisi vaega o le faiʻai (thalamus, cerebellum, ma isi) ma faʻaitiitia ai le taʻavale cerebral e ala i le faʻateleina o le tetee atu o le toto toto i le toto. E a'afia ai fo'i le fatu, e fa'atetele ma le lelei le fa'atinoina o lana pamu e fa'ataga ai le tafe toto i totonu o le tino (fa'ato'ilalo o le fatu). 

Mulimuli ane, o lenei faaletonu e mafai ona mafua ai le faʻalauteleina o vaʻa (vasodilation) e mafua ai le edema (fula) o vae ma vae.

O a auga o le faama'i Beriberi?

A tauagafau le fa'aletonu, e na'o ni nai fa'ailoga e le fa'apitoa e ono tupu e pei o le vaivai (sthenia la'ititi), itaitagofie, fa'aletonu le mafaufau ma le moe.

Ae a sili atu ona faʻaalia, e tele faʻamaoniga o loʻo i ai i foliga o laulau e lua:

I foliga mago ma 

  • symmetrical peripheral neuropathies (polyneuritis) i itu uma e lua o vae pito i lalo, ma lagona o le tingling, mu, gaʻo, tiga i vae;
  • fa'aitiitia le fa'alogoina o vae pito i lalo (hypoaesthesia) aemaise lava i tetete, o se lagona o le fa'aletonu;
  • fa'aitiitiga o maso maso (atrophy) ma le malosi maso e mafua ai le faigata ona savali;
  • faʻaitiitiga poʻo le faʻaumatiaina o le tendon reflexes (Achilles tendon, patellar tendon, ma isi);
  • faigata ona tula'i a'e mai le tulaga fa'apa'u i se tulaga tu;
  • fa'ailoga neurological ma le pipili o mata (Wernicke's syndrome), faigata ona savali, fenumiai mafaufau, faigata i le faia o mea e fai (abulia), amnesia ma le iloa sese (Korsakoff syndrome).

I foliga susu

  • fa'aleagaina o le fatu fa'atasi ma le fa'aletonu o le fatu, fa'atuputeleina le fatu (tachycardia), tele o le fatu (cardiomegaly);
  • faateleina le mamafa o le vein jugular (i le ua);
  • le manava manava pe a fa'amalositino (dyspnea);
  • edema o vae pito i lalo (vae, tapuvae, tamai povi).

O lo'o iai fo'i fa'ailoga o mea'ai i nei fa'ama'i tuga e iai le tiga o le manava, faufau, pua'i. 

Mulimuli ane, i tamaiti laiti, e paʻu le mamafa o le tamaititi, ego pe leai foi se leo (e le toe ee pe tagi iti), e maua i le manava ma puaʻi ma faigata ona manava.

O suʻega faʻaopoopo e faia pe a masalomia le Beriberi e faʻamaonia ai le suʻesuʻega ma ave le fua o le le atoatoa (thiamine mono ma diphosphate). E mafai fo'i ona fa'atonu le fa'ata'ita'iga fa'amaneta (MRI) ole fai'ai e va'ava'ai ai i fa'alavelave fa'aletonu e feso'ota'i ma le fa'aletonu o le Vit B1 (fa'ama'i lua o le talamus, cerebellum, cerebral cortex, ma isi).

E faʻafefea ona togafitia le faʻamaʻi Beriberi?

Ole togafitiga ole fa'ama'i Beriberi ole fa'aopoopo ole vaitamini B1 ile vave e mafai ai e puipuia ai fa'afitauli e le mafai ona toe fa'afo'isia. E mafai fo'i ona fa'atinoina le puipuiga o vaila'au i matā'upu o lo'o a'afia (mata'upu e maua i le ava malosi ma le cirrhosis, tagata mama'i e maua i le AIDS, le 'ai, ma isi.)

Ma le mea mulimuli, o le puipuiga i aso uma e aofia ai le faʻatamaoaigaina o meaʻai eseese ma legumes (pi, pi, chickpeas, ma isi), fatu atoa (araisa, falaoa ma saito atoa, ma isi), fefete mauoa i Vit B1 ma fatu (walnuts, hazelnuts, glitches). …). E tatau ona e aloese mai le araisa paʻepaʻe ma soʻo se mea e faʻamamaina tele e pei o le suka paʻepaʻe ma faʻamautinoa se sauniuniga i totonu o le umukuka e le faʻaumatia ai le tele o vitamini lautele.

Tuua se tali