fāiʻai

fāiʻai

O le fai'ai (mai le Latina cerebellum, fa'aititia o le cerebrum) o le totoga sili ona lavelave i le tino o le tagata. Nofoa o tatou mafaufauga, o tatou lagona ma le matai oa tatou gaioiga (sei vagana ai faʻataʻitaʻiga), o le elemene autu lea o le neura.

Anatomia faiai

O le fai'ai e patino i le encephalon, lea e aofia ai foi le diencephalon, fai'ai ma le cerebellum.

O lo'o tu'u le fai'ai i totonu o le atigipusa e puipui ai mai fa'ate'ia. O loʻo siʻomia foʻi e ni pa puipui se tolu, o le meninges (dura mater, arachnoid, ma pia mater). I tagata matutua, e tusa ma le 1,3 kilokalama lona mamafa ma o loʻo i ai ni nai piliona sela neura: neu. O lo'o fa'agata i totonu o le sua o le cerebrospinal, o se vai e fa'afefete'i e mafai ai ona felauaiga mole mole ma toe fa'aleleia otaota.

Fausaga i fafo

Ua vaevaeina le fai'ai i ni vaega se lua: o le itu taumatau ma le itu tauagavale. E pulea e itulagi ta'itasi se vaega fa'afeagai o le tino: o le itu tauagavale agavale e pulea le itu taumatau o le tino ma le isi itu.

O le hemisphere agavale e masani ona feso'ota'i ma manatu ma le gagana, a'o le taumatau o le nofoa o fa'alogona, lagona ma lagona fa'ata'ita'i. Latou te fesoʻotaʻi e ala i se fausaga o alava neura: o le corpus callosum. O luga o le hemispheres ua ufitia i le cerebral cortex, o le mea efuefu aua o loʻo i ai tino sela o neu. O le cortex e fealuai e convolutions, o gaugau o le aano o faiʻai.

E vaevaeina itūlagi ta'itasi i lobes e lima:

  • o le pito i luma, i luma, i tua tonu o le muaulu
  • o le pito pito i tua, i tua o le pito i luma
  • o lobe tino i le itu, latalata i le ponaivi faaletino
  • o le occipital lobe, tua, i le maualuga o le ponaivi occipital
  • e le o iloa atu le lau 5 i luga, o le insula poʻo le motu o lobe: o loʻo i totonu o le faiʻai.

O lobes e faʻatapulaʻaina i le va o latou e alalaupapa, o loʻo i luga o le pito i luga o le cortex.

O neura ga'o e afua mai ile fai'ai ma le fai'ai. E sefululua paga oi latou e aofia i le vaʻai, tofo, sogisogi poʻo le faʻalogo poʻo le faʻaalia foi o foliga.

O le fai'ai e maua mai i le agavale i totonu o le carotid artery ma le vertebral artery, lea e maua ai meaʻai ma le okesene e manaʻomia mo le faʻaogaina lelei o sela.

Faʻavae totonu

O totonu ole fai'ai e faia a'e ile fai'ai e ta'ua o mea papa'e. E faia a'e i alava neura e feavea'i lagona o neura i po'o mai le pito. O nei alava o lo'o si'osi'omia e le myelin, o se fa'apapa pa'epa'e puipui puipui (o le mea lea o mea pa'epa'e) e fa'atelevave ai le fe'avea'i eletise o fe'au neura.

I le ogatotonu o le faiʻai o loʻo iai foʻi potu e taʻua o ventricles lea e mafai ai ona taʻavale le sua o le cerebrospinal.

Fa'aliga ole fai'ai

Ole fai'ai ole:

  • 2% o lo tatou mamafa
  • 20% o le malosi faʻaaogaina


E feso'ota'i le fai'ai ma le tino atoa. O lenei fesootaiga e tele lava ina saunia e neura. O neura e fa'ataga ai le fa'avavevave o fe'au fa'aeletise e pei o le neura.O le fai'ai, o le olo e pulea le tino

E feso'ota'i ma le taula'au, o le fai'ai o lo'o fa'avaeina ai le fatugalemu o neura. O lenei faiga o la tatou faʻatonuga ma pulea nofoaga autu: e faʻamatalaina faʻamatalaga lagona mai le siosiomaga (i totonu ma fafo o le tino) ma e mafai ona tuʻuina atu tali i le tulaga o faʻatonuga afi (faʻagaoioia o maso poʻo glands).

O galuega e pei o le tautala, o le faʻamatalaina o lagona poʻo le ofo fua e afua mai i le cerebral cortex. Neurons i totonu o le cortex e faʻamatalaina feʻau faʻalogo ma atiina ae tali talafeagai i itulagi faʻapitoa i faʻamatalaga faʻamatalaga. O itulagi nei e maua ile tulaga:

  • O le parietal lobe, faatasi ai ma vaega o loʻo aʻafia i lagona faʻapitoa (tofo, paʻi, vevela, tiga)
  • O le lobe faaletino, faatasi ai ma vaega o le faalogo ma le sogisogi, malamalama i le gagana
  • Mai le occipital lobe, faatasi ai ma totonugalemu o le vaai
  • Mai le pito i luma, faatasi ai ma mafaufauga ma fuafuaga o galuega, lagona ma uiga, gaioiga ofo ma le gaosiga o le gagana.

O manu'a i ia vaega e mafai ona o'o atu ai i fa'aletonu. Mo se faʻataʻitaʻiga, o se faʻamaʻi o le vaega e faʻapitoa i le gaosiga o le gagana ona taofia ai lea o le mafai ona faaleoina upu. E iloa e tagata mea latou te fia fai atu ai ae e le mafai ona latou faia upu.

Faʻamaʻi faiai

Ta (stroke) : mulimuli i se poloka po'o le malepelepe o se va'a toto, e mafua ai le oti o sela neura. E aofia ai le cerebral embolism poʻo le thrombosis.

faamai o le Alzheimer : fa'ama'i neurodegenerative lea e mafua ai le fa'asolosolo fa'aitiitia o le mafaufau ma le mafaufau.

Faʻafitauli o le Epileptic : o lo'o fa'aalia i le tu'uina atu o lagona fa'aletonu i totonu ole fai'ai.

tūlaga faigatā : o se tasi o fa'afitauli fa'aletonu o le mafaufau. O le atuatuvale o se faama'i e aafia ai lagona, mafaufauga ma amioga, ae faapea foi le tino.

Tulaga ua mate fai'ai (po'o le encephalic death): tulaga o le fa'aleagaina e le mafai ona toe fa'afo'isia o le fai'ai lea e i'u ai i le fa'amuta atoa o galuega ole cerebral ma le leai o se toto. O lenei tulaga e ono mulimuli mai i se manu'a o le ulu po'o le ta, mo se fa'ata'ita'iga.

Hydrocephalus : e fetaui ma le tele o le sua o le cerebrospinal i le fai'ai pe a le faia sa'o le aveeseina o lenei vai.

Ulu o le ulu (tiga o le ulu) : tiga masani lava e lagona i totonu o le atigipusa.

Faʻamaʻi o le Charcot (amyotrophic lateral sclerosis poʻo le maʻi o Lou Gehrig): faʻamaʻi neurodegenerative. E faasolosolo ona afaina ai neu ma mafua ai le vaivai o maso ma sosoo ai ma le pipili.

Malaki Parkinson : neurodegenerative faʻamaʻi e mafua mai i le faʻagesegese ma le faʻasolosolo o le oti o neu i se vaega o le faiʻai e iai sona sao taua i le puleaina oa tatou gaioiga. O le mea lea e faasolosolo malie ai ona faia e tagata o loʻo maua i le faʻamaʻi faʻamaʻi maʻaʻa, faʻafefe ma le taofiofia.

Meningitis : fula o le manava e ono mafua mai i se siama po'o se siama. O le mafua'aga o siama e masani lava ona sili atu ona ogaoga.

Migraine : fa'apitoa o le tiga o le ulu lea e fa'aalia i osofa'iga e umi ma sili atu le malosi nai lo le tiga o le ulu.

Schizophrenia : ma'i o le mafaufau lea e mafua ai mea e ta'ua o vaega o le mafaufau: o le tagata ua a'afia e masani ona mafatia i fa'asesega ma mafaufauga.

Tele sikuea : fa'ama'i autoimmune lea e a'afia ai le tino o le tino (fai'ai, neura mata ma le uaea). E mafua ai manuʻa e mafua ai faʻalavelave i le tuʻuina atu o feʻau neura e aʻafia ai le pulea o gaioiga, lagona faʻapitoa, manatua, tautala, ma isi.

Ulu o le ulu : fa'asinoina se te'i e maua i le ulu i le maualuga o le ulupo'o, tusa lava po'o le a lona vevesi. E taatele ma e eseese laʻasaga (vaivai, feololo, ogaoga). O manu'a tuga e mafua ai le faaleagaina o le fai'ai ma o le mafua'aga autu lea o le oti i le 15-25 tausaga le matutua. O fa'alavelave i luga o auala o le mafua'aga autu lea o manu'a ae fa'apea fo'i fa'alavelave tau ta'aloga po'o osofa'iga.

Tumo o le faiʻai (kanesa o le fai'ai): o le fa'ateleina o sela fa'aletonu i le fai'ai. O le tuma atonu faʻapitoa ou atamai.

Puipuia ma togafitiga o le fai'ai

puipuiga

I le 2012, na fuafuaina e le Faalapotopotoga o le Soifua Maloloina a le Lalolagi (WHO) 6 e 17,5 miliona tagata maliliu ona o le maʻi cardiovascular e pei o le stroke. O le iai o se olaga soifua maloloina e puipuia ai le 80% o nei ta. O le mea moni, o le fa'aaogaina o mea'ai maloloina, fa'ata'ita'i o gaioiga fa'aletino ma aloese mai le tapaa ma le tele o le 'ava malosi e puipuia ai nei fa'ama'i.

E tusa ai ma le WHO (7), o le faʻamaʻi o le Alzheimer o le mafuaʻaga sili ona taatele o le tuinanau ma mafua ai le 60-70% o mataupu. Ae paga lea, e leai se auala mautinoa e puipuia ai. Ae ui i lea, o le faʻalogo i au meaʻai, faʻaauau le faʻamalositino ma aʻoaʻoga faalemafaufau o auala ia mo le puipuia. O isi fa'ama'i, e pei o le tuma o le fai'ai po'o le tele sclerosis, e le mafai ona puipuia ona e le o iloa mafua'aga. E lē mafai fo'i ona puipuia le fa'ama'i o Parkinson, ae o su'esu'ega fa'asaienisi o lo'o fa'ailoa mai ai ni amioga e mafai ona maua ai mea e ta'ua o le puipuiga.

O le puipuia o le tiga o le ulu e mafai, peitaʻi, pe a faʻaauau pea pe le aoga vailaʻau masani. O lenei puipuiga e mafai ona aofia ai le faʻaitiitia o le atuatuvale poʻo le faʻaitiitia o le inu ava malosi, mo se faʻataʻitaʻiga.

Togafitiga

O le inuina o vaila'au fa'apitoa (e aofia ai vaila'au fa'ama'i, fa'amama maso, vaila'au moe, fa'alavelave popole, po'o vaila'au fa'ama'i mo allergies) e mafai ona mafua ai le leiloa o le manatua. Ae i nei tulaga, e mafai ona toe faʻafoʻi.

E tusa ai ma se suʻesuʻega a Amerika (8), o le faʻaalia o fafine maʻitaga i mea faʻaleagaina o le ea (e mafua mai i le mu o fafie poʻo malala mo se faʻataʻitaʻiga) o le a mafua ai le faʻalavelave i le atinaʻeina o le embryo. O le a fa'aalia e tamaiti fa'afitauli fa'apitoa tau amio ma fa'aitiitia le malosi fa'ale-mafaufau.

Faʻataʻitaʻiga faiai

biopsy : su'esu'ega e aofia ai le faia o se fa'ata'ita'iga o le tuma o le fai'ai ina ia iloa ai le ituaiga tuma ma filifili le togafitiga e sili ona talafeagai.

Echo-doppler transcrânien : su'ega e mata'ituina ai le ta'amilosaga o le toto i totonu o va'a tetele o le fai'ai. E mafai ai, faʻatasi ai ma isi mea, le iloiloga o le ulu poʻo le suʻesuʻeina o le faiʻai oti.

Electroencéphalogramme : su'ega e fua ai le gaioiga eletise o le fai'ai, e masani ona fa'aaogaina e fa'amaonia ai le ma'i epilepsy.

Fai'ai MRI : fa'ata'ita'iga fa'amaneta fa'amaneta, MRI ose su'ega e mafai ai ona iloa fa'aletonu o le fai'ai. E faʻaaogaina, faatasi ai ma isi mea, e faʻamaonia ai le suʻesuʻeina o le stroke poʻo le mauaina o se tuma.

PET suʻesuʻe : e ta'ua foi o le positron emission tomoscintigraphy, o lenei su'esu'ega fa'ata'ita'iga fa'atino e mafai ai ona va'ava'ai i le fa'agaioiga o totoga e ala i le tuiina o se vai fa'aalaiti e iloa i ata.

Su'e fai'ai ma ivi : e ta'ua fo'i fa'afuafua fa'atatau po'o su'esu'ega fa'akomepiuta, o lenei fa'ata'ita'iga e fa'aogaina ai le X-ray e va'ai ai i fausaga o le ulupo'o po'o le ivitū. O le su'ega autu lea mo le su'esu'eina o le kanesa.

Suʻega faaletino : o le laasaga muamua lea i soʻo se suʻesuʻega o faʻafitauli o le faiʻai poʻo le neura. E faia e se foma'i tausi po'o se foma'i o le fai'ai. Muamua, na te fesili i le tagata maʻi e uiga i lona talafaasolopito o aiga, o ana faʻaʻailoga, ma isi. ona ia faia lea o se suʻega faʻaletino (siaki faʻalogo, faʻalogo, paʻi, vaʻai, paleni, ma isi) (9).

Tui i le Lumbar : fa'ata'ita'iga o le sua o le cerebrospinal e fa'aaoga ai le nila mai le pito i lalo (lumbar vertebrae). I lenei tulaga, o lana auʻiliʻiliga e mafai ona iloa ai le iai o sela o le kanesa.

Talafa'asolopito ma fa'atusa o le fai'ai

Muamua mauaina

O le natura eletise o feʻau neura na muaʻi faʻaalia e se fomaʻi Italia, Luigi Galvani i le 1792, e ala i se faʻataʻitaʻiga i luga o vae o se lane! Toeitiiti atoa le lua seneturi mulimuli ane, i le 1939, na muai faamauina ai e Huxley ma Hodgkin se gaioiga e mafai ona gaoioi (neve impulse) i totonu o se alava neura squid tele (10).

Tele faiaʻoga ma le atamai

Ua leva ona talitonu saienitisi e mafai ona fesootaʻi le telē o le faiʻai ma le atamai. E tusa ai ma se suʻesuʻega faʻavaomalo11, o le atamai e le faʻamoemoeina i le tele o le faiʻai, ae o lona fausaga ma fesoʻotaʻiga i le va o mea paʻepaʻe ma mea efuefu. O lo'o ta'ua fo'i o tamaloloa, e masani ona lapopo'a le fai'ai nai lo tama'ita'i, e le'i fa'aalia ni galuega fa'ale-mafaufau maualuluga. E fa'apena fo'i, o tagata auai e uiga ese le lapopoa o fai'ai na maua i lalo ifo o le averesi i su'ega atamai.

Mo se faʻataʻitaʻiga, Einstein e laʻititi nai lo le faiʻai masani.

Tuua se tali