Lobe le tumau

Lobe le tumau

O le lobe tino (lobe - mai le Greek lobos, temporal - mai le Latin temporalis, o lona uiga "lea e naʻo sina taimi e alu ai") o se tasi o itulagi o le faiʻai, o loʻo tu i tua ma tua o le faiʻai.

Anatomy

Tulaga lobe masani. O loʻo i ai le tino le tumau i le maualuga o le ponaivi ponaivi i le itu pito ma lalo o le faiʻai (1) (2) (3). E vavaeʻese mai isi lopa e ala eseese:

  • O le sulcus lateral, poʻo le Sylvius sulcus, e vavaeʻese mai le frontal ma le parietal lobe.
  • O le occipito-temporal furrow na te tuueseeseina mai le occipital lobe i tua.

Faʻatulagaina o le 'eleʻele faaletino. O le lobe faaletino e i ai lua aoga maualuga ma maualuga, o loʻo mafai ai ona fausia ni taʻamilosaga e taʻua o le gyri. O le autu tino faaletino loimata, o le sili atu tuinanau gyrus, o le ogatotonu temporal gyrus ma le maualalo tino tumau.

Physiology / Talafaʻasolopito

O le cerebral cortex e fesoʻotaʻi ma gaioiga faalemafaufau ma faʻale-mafaufau. O loʻo aofia ai foʻi i le faʻavaʻa o maso musele. O nei gaioiga eseʻese e tufatufaina i vaega eseese o le faiʻai (1).

Galue o le tino faaletino. O le lavalava faaletino e i ai lava ona faʻaaoga. E aofia faʻapitoa vaega maʻaleʻale o le faʻalogo, manogi, tofoina, ma vaega foʻi o le vaega a Wernicke (1) (2) (3).

Faʻasologa e fesoʻotaʻi ma le ulavai tino

O le faʻaleagaina, alaalaaʻu poʻo le amataga o le tuma, o nisi ala faʻapitoa e mafai ona tupu aʻe i le paʻu faʻaletino ma afaina ai le totonugalemu o le tino.

Tigāina. O le faʻalavelave o le Cerebrovascular, poʻo le stroke, e faʻaalia e se poloka, e pei o le faʻatupuina o le faʻaputuga o le toto poʻo le malepe o se alatoto toto (4). Lenei pathology mafai ona aʻafia ai le gaioiga o le faaletino lobe.

Ulu o le ulu. E faʻatatau i le teʻi o le ulu o le ulu lea e ono afaina ai le faiʻai (5).

Tele sikuea. O lenei faʻamaoniga o se faʻamaʻi autoimmune o le totonugalemu o neula. O le puipuiga e osofaʻia le myelin, o le ufiufi o loʻo faataamilo ai neura, e mafua ai le afaina o lagona. (6)

Tumo o le faiʻai E mafai ona tupu aʻe i le faiai le faʻamaʻi lelei poʻo le faʻamaʻi pipisi i le fai tino tuʻu. (7)

Degenerative cerebral pathologies. Nisi auala e mafai ona taitai atu ai i suiga i neura 'aʻano i le faiʻai.

  • Faamai o le Alzheimer E iʻu i se fesuiaʻiga o le mafaufau mafaufau faʻapitoa ma aemaise lava le leiloa o mafaufauga poʻo mafaufauga. (8)
  • Faʻamaʻi Parkinson E faʻaalia faʻapitoa i se gatete i le malologa, o se lemu lemu ma le faʻaititia o le tulaga o gaioiga. (9)

Togafitiga

Togafitiga o vailaʻau. Faʻamoemoeina ile faʻamaoniga ua faʻamaonia, o nisi togafitiga ono faʻatonuina e pei o vailaʻau faʻafefeteina.

Fealoafani Faʻaoga i taimi o stroke, o lenei togafitiga e aofia ai le talepeina o le thrombi, poʻo le faʻaputuga toto, ma le fesoasoani a fualaʻau. (4)

Togafitiga tipitipi. Faʻamoemoeina i le ituaiga o faʻamaʻi ua faʻamaonia, e mafai ona faia taotoga.

Chemotherapy, radiotherapy, faʻapitoa togafitiga. Faʻamoemoeina i le tulaga o le patu, nei togafitiga mafai ona faʻaogaina.

Suʻega e te viviʻi atu i mea le tumau

Suʻega faʻaletino. Muamua, o se suʻesuʻega faʻapitoa e faia ina ia mafai ai ona maitau ma vaʻaia faʻailoga e iloa e le tagata maʻi.

Suʻega faʻafomaʻi faʻafomaʻi. Ina ia iloiloina le faʻaleagaina o faiʻai, ono fai se faiʻai ole CT ma le faiʻai ole MRI.

Biopsy. Lenei suʻega aofia ai se faʻataʻitaʻiga o sela.

Tui i le Lumbar. Lenei suʻega faʻatagaina le vai cerebrospinal e suʻesuʻeina.

History

Itu o Wernicke. Nofoaga i le tulaga o le tino lopa, Wernicke eria na faailoa mai e le Siamani neurologist Carl Wernicke i le 1870s. O lenei vaega e fesoʻotaʻi ma le faʻagaioiga o le tautala.

Tuua se tali