Fa'ailoga o le ma'i o vae le malolo (le onosai i vae)

Fa'ailoga o le ma'i o vae le malolo (le onosai i vae)

O setete nei e 4 e tatau ona faʻamalieina, e tusa ai ma taʻiala a le International Restless Legs Syndrome Study Group3.

  • Un e tatau ona fa'agaoioi ou vae, e masani ona faʻatasi ma o nisi taimi e mafua mai i lagona le lelei i vae (tingling, tingling, mageso, tiga, ma isi).
  • E aliali mai (pe fa'ateteleina) lenei mana'oga i le taimi vaitaimi malolo po o le le toaga, e masani lava ile nofo pe taoto.
  • Ua faateteleina auga afiafi ma po.
  • Un fesoasoani e tupu pe a fa'agaoioi vae (savavali, fa'aloaloa, punou tulivae) po'o le lomiina.

saunoaga

Fa'ailoga o le ma'i o vae vaivai (le onosai i vae): malamalama uma i le 2 min

  • O auga e o'o mai i vaitaimi, e umi mai nai minute i ni nai itula.
  • Ole ma'i e masani ona fa'atasi mao le le lava o le moe, o lea ua matua vaivai lava i le aso.
  • I le po, o le maʻi e faʻatasi, i le tusa ma le 80% o mataupu, e fa'agaioiga fa'aleaogaina o vae, ta'i 10 i le 60 sekone. O nei mea e mama ai le moe. O nei gaioiga vae e masani ona matauina e tagata o loʻo faʻatasi le mataupu i le moega. Aua ne'i fenumia'i ma le manava o le po e tiga.

    mataʻi. O le to'atele o tagata e feoa'i vae fa'avaitaimi a'o momoe e leai ni ma'i fa'aletonu vae. O nei gaioiga fa'avaitaimi e mafai ona tupu fa'atasi.

  • O auga e masani ona aafia uma vae, ae o nisi taimi na o le tasi.
  • O nisi taimi e afaina ai foi lima.

Tuua se tali